Pred 90 leti se je v Lokvah na Krasu rodil Enij Fonda, eden največjih slovenskih »latincev«. Čeprav je te dni minilo šest let od njegove smrti, je še vedno močno zasidran v spominu sorodnikov in prijateljev v Lokvah. Tudi sam se spominjam dolgega razgovora z njim marca 1994, ko je obiskal Slovenijo.

Dr. Enijo-Aloiso Fonda je predaval na univerzi Faculdade de Filozofija, Cincias e Letras de Assis v državi Sao Paulo, Brazilija. 61 let je živel in delal v eni največjih držav na svetu.

S 13 leti je že zapustil Lokve in odšel v Piemont, kjer je leta 1947 maturiral na klasični gimnaziji. Istega leta se je vpisal na teološko fakulteto v Freibergu v Nemčiji in tam ostal do leta 1951, ko je odšel v Brazilijo.

Čeprav je dokončal teološko fakulteto in bi moral biti posvečen v duhovnika, se za ta velik korak ni odločil. Začeti je moral vse iz nova. Odločil se je za študij klasične filologije in ga leta 1954 končal. Leta 1957 je dobil licenco, 1961 pa že opravil doktorat iz prej omenjenih predmetov. Leta 1970 je postal redni profesor za latinščino na univerzi v Asisu, mestu z okoli 60.000 prebivalci v državi Sao Paulo. Tu je bil motor za vzgojo mnogih mladih Brazilcev v klasično izobrazbo.

Leta 1986 se je upokojil, vendar je do svoje smrti delal na Inštitutu za ohranjanje latinskega jezika, ki so jo prinesli iz Evrope Portugalci in jo pišejo v Braziliji od 16. stoletja še danes. Z velikim žarom je Enio pripovedoval o ogromni zaslugi latinščine za odlično današnjo brazilsko literaturo.

Do leta 1963 je bila latinščina obvezen jezik na brazilskih srednjih šolah. Dr. Fonda si je ves čas svojega življenja prizadeval, da jo bodo spet uvedli. Prepričan je bil, da je premalo, da je na filozofskih fakultetah  obvezen predmet eno leto. V Svojem delovanju je vzgojil 18 doktorandov latinščine.

 

Brazilija ima toleranten odnos do upokojenih znanstvenikov.

Kot upokojen univerzitetni profesor mu je država priznala posebno podporo, poleg redne pokojnine je dobival še vsoto, ki bi mu jo zavidal marsikateri slovenski raziskovalec. V Braziliji mora univerzitetni predavatelj redno predavati 30 let. Nato pa lahko do svojega 70 leta starosti občasno še predava. Tudi po upokojitvi lahko poleg pokojnine,  dobivaš še  70 odstotkov redne plače, če delaš občasno.

Evropa – zibelka latincev

Dr. Fonda je vsako leto obiskal Rim, kjer je našel v jezuitskih arhivih bogato gradivo. Prav jezuiti, so po odkritju Brazilije 3.maja 1500, ko je zagledal njene obale portugalski admiral Pedro Alvarez Cabral- deželo pokristjanjevali in ustanavljali prve misijone ter gradili zaselke. Tako je je nastal tudi  ogromni Sao Paulo, ki danes z okolico šteje že 16,6 milijonov prebivalcev.

Rim je kulturni center za dr. Fondo, ki pa je tudi v rodni Sloveniji vzdrževal stalne stike z jezikoslovci in prevajalci. Posebej tesno je sodeloval z dr. Capudrom, prof. Rakarjem, prof. Gantarjem.

Prav takrat, ko sem bil glavni tajnik SIM  je prof. Janku Modru na Matici izročil portugalski slovar “Novo dicionario Aurelio da Lingua Portuguesa” za njegova prevajanja. Glede na dejstva, da so iz portugalščine prevedena v slovenščino le redka  knjižna dela, je bil dr. Fonda v februarju  1994 zelo vesel Modrovega prevoda dela Seržanta Gutelia, ki ga je napisal Joao Ubaldo Rreberio v slovenščini.

Svojim študentom v Sao Paulu je dr. Fonda razlagal, da je navkljub nasprotovanju poučevanju latinščine v obdobju socializma, po letu 1945, latinščina v Sloveniji ostala in se ohranila v klasičnih gimnazijah, na univerzi, da smo v Sloveniji učili latinščino že v stari Jugoslaviji, da je temeljna na teološki in medicinski fakulteti in da so slovenski klasični filologi in latinci vzgojili nov rod, ki zdaj v novi Sloveniji nadaljuje z kulturnim izročilom velikih duhov.

 

Izmenjava študentov med Brazilijo in Slovenijo.

Dr. Enio Fonda se je v Ljubljani sestal tudi s takratnim rektorjem ljubljanske univerze, dr. Mihom Tišlerjem. Predlagal mu je, da bi se ljubljanska univerza, oddelek za klasično filologijo – z grščino in latinščino povezala z univerzo v Asissu, Sao Paulo.

Dr. Tišler je sprejel njegovo željo in z velikim razumevanjem posredoval potrebne informacije za postopek vzpostavljanja uradnih stikov med obema univerzama.

Sklepna dejanja 

50 let plodnega življenja dr. Fonde v tujini ima rezultate. Napisal je več kot 40 strokovnih razprav, vzgojil mnoge rodove brazilskih študentov. V Sloveniji je natisnil razpravo o največjem portugalskem pesniku Luizu Vazu de Camoesu (1525-1580).

Zadnja leta svojega življenja (umrl je leta 2011, star 84 v Sao Pulu) je vedno bolj posvečal spominu na Kras. Spominjam se, ko mi je že 1994  odgovoril na moje vprašanje, kaj si najbolj želi: »Želim si, da bi veliko hodil po Krasu, po dolinah, vrtačah in stezicah moje mladosti v Lokvah. Tu so sorodniki, prijatelji, sošolci, vse, kar si želim na tem svetu. Še tiste kamne iz mojega otroštva pobožam in borovce, ki so zrasli tako mogočni, odkar me ni doma….«

• Brazilija