Oton Župančič je v svoji pesnitvi Duma zapisal: “tamkaj v Vestfaliji so nam izginili – več ne doseže jih naše oko”. Mislil je na slovenske izseljence, ki so prav preko Dume bili sploh prvikrat omenjeni v slovenski literaturi.
Čeprav štejemo slovenske izseljence v Vestfaliji v Nemčiji kot najstarejše Slovence po svetu, pa so bili deležni literarne obdelave relativno pozno. Šele leta 1932 je Davorin Ravljen pri Vodnikovi družbi v Ljubljani izdal povest Tulipan.
V njej nam , pisatelj in novinar, Davorin Ravljen, rojen v Šoštanju 1898, predstavi Vestfalijo v podobi bogate , toda tuje gospe, ki razsipno reže kruh vsem svojim prebivalcem. Reže ga jim , dokler ga ima in to v podobi mačehe. Tujcem ga najprej odtegne, ko jih ne rabi več.
Iz knjige veje Ravljanovo dobro poznavanje življenja vestfalskih Slovencev , posebej še v delavskih kolonijah waltershausenskega revirja. Knjiga je zasnovana kot povest. Glavni junak se zaradi domačega prepira v vasi na Dolenjskem odloči za bivanje v Vestfaliji. Tam se poroči z češko izseljenko Anko Chmelakovo. Po njegovi poškodbi v rudniku se z ženo vrne domov na Dolenjsko.
Če zgodbo beremo danes, po dobrih osemdesetih letih, nas verjetno sama zgodba ne bo kaj močno pritegnila. Je pa ganljivo opisana borba Slovencev v Vestfaliji za ohranitev slovenskega jezika in velika ljubezen do stare domovine.
Davorin Ravljen je obiskoval gimnazijo v Celju in na njej leta 1916 maturiral. V Zagrebu je od 1918 do 1922 študiral pravo. Kot novinar je med 1922 in 1945 delal pri Jutru, nato do 1948 pri Slovenskem poročevalcu in do upokojitve 1954 pri Tovarišu. V novinarstvu se je ukvarjal predvsem s kulturo. Pri Jutru je predstavljal najvidnejše slovenske umetnike in urejal praznične priloge, za Slovenski poročevalec in Tovariš pa je pisal kulturna poročila in podlistke. Pisal je pesmi, prozo; dejaven je bil tudi kot prevajalec. Umrl je leta 1965 v Ljubljani.
Poleg romana Tulipan je znan po knjigi spominov s poti od Sušaka pa do Krfa z naslovom Pot k mrtvim bataljonom (1935). Nedvomno pa je njegovo najpomembnejšo delo povest Mrtvi ognjenik (1944). V njej avtor opisuje kiparja razpetega med pristno planinsko pokrajino in pokvarjeno mestno okolico na pragu druge svetovne vojne.
Kovček 