Kje v Franciji žive, oziroma so živeli, Slovenci ?

600px-Lievin_France_pano2005-08

Slovenci v Franciji, v pretežnem delu živijo, oziroma so živeli v severo vzhodni Franciji. V območjih kjer je bilo razvito rudarstvo, predvsem premogovništvo. Danes si bomo po bliže ogledali mestece Lievin.

Mesto Liévin je staro rudarsko območje Pas-de-Calais. Iz fotografije je razviden trajen vpliv rudarstva na kraj (na desni strani dva velika hriba jalovine). Je mesto in občina v severnem francoskem departementa Pas de  Calais regije Nord Pa de Calais, 20 kilometrov severno od Arrasa. Ima 35 000 prebivalcev. Skupaj s  sosednjim Lensom sestavlja aglomeracijsko skupnost, imenovano Communoupole. Skupaj ima ta 36 občin  in 250.000 prebivalcev.

prenos

 

Lievin je sedež dveh kantonov:

  • Kanton Lievin – jug (del občine Lievin, občina Angres, Eleu-dit-Leauwettw. Ta kanton šteje 25.567 prebivalcev)
  • Kanton Lievin – sever (del občine Lievin, občina Grenay). Šteje 21.622 prebivalcev.

Čeprav leži v  bližini Lesna je to mesto povsem samostojno. Ima več vrtcev, šol, univerzo,  bolnišnico, pokrit stadion,  katoliško cerkev, nakupovalni center, postajo nacionalne policije, in gasilsko postajo.

Večina rudarjev v premogovnikov  niso bili Francozi in med njimi je bilo tudi nekaj Slovencev. Jurij Artič  je bil dolga desetletja tesen sodelavec Slovenske izseljenske matice in nam  sporočal novice iz te »slovenske kolonije«.

Dobro se spomnim, ko nam je pripovedoval o smrti, tedaj 78 let starega »kamerada« Alojza Gumzeja doma iz Loč pri Poljčanah.

“Bil je vse skozi naprednjak.Zato to je bil že v Hrastniku, kjer je opravljal posle obratnega zaupnika v rudniku, s strani takratnega režima preganjan. Po veliki stavki leta 1923 je moral s petčlansko družino zapustiti rojstni kraj in oditi v svet za kruhom.

V Franciji je bil aktiven v slovenskih društvih. Bil je član Združenja Jugoslovanov v severni Franciji ter večletni predsednik društva »Prostost«.

Vedno se je toplo zavzemal za tovariše, ki so bili bolni in potrebni pomoči. Imel je šest otrok, od katerih so se štirje; Lojze, Ivan, Francka in Mimi po  koncu druge svetovne vojne vrnili v svoj rojstni kraj oziroma kraj svojih staršev. Silva in Štefi pa sta ostali pri očetu in mu lajšali težke ure ob njegovi  dolgi bolezni – silikozi.”

Društvo Prostost, Lievin Francija299

Zgodovina Lievin se začenja v časih neolitika.  V  podnožju Riaumont (najvišja točka v Lievin) je bogato arheološko najdišče. Tam so bile najdene sledi neolitskih in galo-rimskih obdobij, 752 grobov pa potrjuje, da je bil Lievin nekoč merjevinjsko grobišče.

Leta 1414 je v Liévinu bilo le malo več kot  150 prebivalcev. V tistem času je bila to vas, kjer so se ukvarjali predvsem s kmetijstvom. Kraj je bil vse do leta 1857 manjša podeželska vas. Ko pa je bil v njeni bližini odkrit premog s katerim se je začel njen vzpon se je pričel razvoj kraja. Premog je bil odkrit v bližini Lensa, Pas-de-Calais leta 1849 in v bližini Liévina leta 1857. To je povzročilo čas velike produktivnosti, blaginje in rasti prebivalstva. Prebivalstvo Liévina je  leta 1914  štelo že 25.698.

Prva svetovna vojna je končala rast Liévina. Mesto je bilo uničeno. Med človeškimi izgubami je bile 400 civilnih in 600 vojaških. Mesto Liévin je leta 1920  za zasluge v vojni prejelo najvišje francosko državno odlikovanje-  Croix de Guerre.

Po vojni je bilo treba vse na novo zgraditi. Po nekaj letih je postal Liévin spet aktivno mesto, rudarstvo pa se je ponovno pričelo razvijati. Sedaj so se rudarjem , ki so prišli iz cele Evrope pridružili tudi Slovenci.

Druga svetovna vojna je ponovno ustavila napredek mesta. Levin je bil leta 1940 evakuiran, mesto pa so naselili Nemci. Organiziran je bil upor, zlasti s pomočjo časopisa Voix du Nord. V tej vojni je bilo 220 civilnih in 225 vojaških žrtev. Levin je 2. septembra 1944 osvobodila britanska osma armada.

Po vojni je rudarstvo ponovno zaživelo in  bilo je ključnega pomena za obnovo francoskega gospodarstva.  Z recesijo v rudarski industriji se je v 60. letih 20. stoletja začelo zapiranje posameznih kopov, poslednji rov pa je bil zaprt leta 1974. Liévin danes ne proizvaja več premoga.

Poleg silikoze so bili rudarji v vsakodnevni nevarnosti  v rudarskih nesrečah . V premogovnem obdobju Levina so se dogodile naslednje rudarske katastrofe:

  1. novembra 1861, jama 1, 2 mrtvi
  2. avgusta 1882, jama 3, 8 mrtvih
  3. januarja 1885, jama 1, 28 mrtvih
  4. marca 1957, jama 3, 10 mrtvih
  5. decembra 1974, jama Saint-Amé, 42 mrtvih

 

Levin je bilo z opustitvijo premogovništva zelo prizadeto, saj je bil razvoj kraja odvisno predvsem od rudnikov. Na srečo se je mesto pretvorilo v druge gospodarske panoge. Čeprav morda nimajo enake gospodarske dinamike  kot je bilo rudarstvo nekoč,  pa so komercialna in industrijska območja za mnoge prebivalce  ostala dovolj atraktivna, , tako da Levin danes šteje 33.430 prebivalcev.

2 thoughts on “Kje v Franciji žive, oziroma so živeli, Slovenci ?

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s