10 . slovenski kulturni festival  v Malmöju,  ki se je odvijal 26-9 1987  v prostorih  Rocent, Fritidsgard v Rosengardscentrum  je bilo največje slovensko srečanje v Malmoju.  Prireditev je obiskalo 500 ljudi, kar je organizatorje prijetno presenetilo, saj niso pričakovali tolikšnega odzive. Vzdušje festivala je bilo po besedah obiskovalcev zelo veselo.

Dopoldne je bilo tekmovanje v malem nogometu, na katerem so se srečali mladinci društva France Prešerna iz Göteborga in društva Planika iz Malmöja, ki so tudi zmagali.

Popoldne pa se je pričel uradni del programa s bogatim sporedom in s sodelovanjem vseh slovenskih društev na Švedskem:-

• Slovenija, Olofstromu
• Ivan Cankar, Halmstadt
• Lipa, Landskrone
• France Prešern, Göteborg
• Slovensko društvo, Stockholm
• SKD Planika , Malmö

Povabljeno je bilo tudi srbsko društvo Srbija iz Malmöja, ki pa se festivala ni udeležilo-

Na koncu se je predstavilo še  Gledališče brez tretjega iz Kopra pod vodstvom Andreja Jelačina s humoristično predstavo »Piknik s tvojo ženo«

Deseti – jubilejni festival se je od prejšnjih razlikoval predvsem po tem, da je nastopalo veliko mladine, ki je dala prireditvi novo pestrost in  predvsem optimizem. Tudi občinstvo je ostalo v dvorani ves čas uradnega programa, kar je tudi nekaj novega na podobnih festivalih.

Po končanem uradnem delu festivala se je dvorana spremenila v zabavni prostor z  plesom, ki je potekal ob zvokih skupine »Venera« iz Postojne, ob katerih so se zabavali pozno v noč. Ponovno se je pokazalo, koliko Slovencem na tujem pomeni glasba iz domovine. Posebej, če je to le nekaj tednov kasneje, ko je bila večina doma na dopustu in so jih znane pesmi postavile nazaj v domače kraje. Skorajda razumljivo pa je , da se je mladina zabavala v »svojem » discu- Vsako toliko pa je prišla pokukati, kako se »stari« zabavajo.

Festival je bil obogaten tudi z razstavo slovenskih umetnikov, ki živijo na Švedskem ali z njo sodelujejo. Kipar Jože Stražar iz Sodertalje je predstavil svoje najnovejše skulpture. Boris Štrukelj iz Ljubljane je predstavil svoje akvarele. Fotograf Karlo Pesjak, ki je bil leta 1986 proglašen za najboljšega fotografa na Švedskem, je v sodelovanju s Larryjem Johanssonom pripravil foto razstavo  »Zvezda zahoda«.

Samo po sebi je razumljivo, da se je festivala udeležil jugoslovanski veleposlanik na Švedskem Marjan Osolnik . Spremljal ga je konzul na jugoslovanskem konzulatu v Malmöju Jovan Džumbus.

Iz domovine pa so rojake prišli pozdraviti; predstavnik občin; Postojna, Cerknica in Ilirske Bistrice  Mitko Grilj, ki je  članom društva Planika istočasno pomagal pri režiji festivala in vodil pevski zbor Planike, takratni predstavnik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Vlado Ravnikar. Predstavnik Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Med gosti so bili tudi ; Simon Zendelov ¨predstavnik Jugoslovanske zveze na Švedskem, Ljubiša Stojanović predsednik okrožnega odbora Jugoslovanskih društev Malmö ter bivši župan mesta Malmö, ki se je stalno udeleževal prireditev Planike.

Zelo dobro organiziran festival je ponovno vzpodbudil čustva rojakov v Malmöji, da je kultura tista, ki povezuje vsa slovenska društva na Švedskem.

Ko so pred približno tridesetimi leti sprejeli odločitev, da bo Planika izpeljala organizacijo jubilejnega festivala, je bila ta sprejeta soglasno. Čeprav so se zavedali, da ta organizacija ni isto kot organizacija dosedanjih prireditev, kot so pustovanja ali vinska trgatev. Dobro  pa je, da so že imeli izkušnje z organiziranjem podobnega festivala pred desetimi leti, ki je prav tako terjal ogromno dela, saj je bil takrat program se bolj obširen , iz Slovenije pa je sodelovala se več kulturnih delavcev.

Celotno organizacijo festivala je prevzel 8 članska pripravljalna skupina. Bolj ko se je bližal datum  festivala, bolj se je morala skupina krepit,  prvi osmerici so se pridružili se drugi, tako da so v osrednjem delu delalo kar petnajst ljudi. Na samem festival, oziroma 25 septembra pa je delalo kar 40  pridnih članov Planike.

Dela raznih skupin so bile če nekaj tednov pred festivalom v polnem razmahu. Vsak se je moral zavedati svojega dela, ter nalogo tudi izpeljati od začetka do konca.

Za primer lahko omenimo same priprave dvorane, ker so imeli na voljo zelo kratek čaš. Dopoldne, na sam dan festivala, so morali prostore preurediti v prav slovensko vzdušje, saj so se ti prostori prej uporabljali v različne druge namene, povsem vsebinsko različnih organizacij

Ravno tako so morali te prostore drugi dan dopoldne zapustiti  taksne , kot so jih prejeli prejšnji dan. Tudi to nalogo so odlično izpeljali, saj so jih odgovorni lastniki pohvalila za njihovo delo.

Vsaka delovna skupina, na primer za hrano, pijačo, program, razstavo je bila povsem samostojna. To je veljalo tudi za mladince, saj so sami odgovarjali za celo pripravo in potek v discu.

Za kvalitetni program gre vsa zahvala tudi gostu iz Ilirske Bistrice Mitku Grlju, ki je že teden dni pred festivalom pomagal pri resiji in sestavi programa. Prav taka pa je vsak večer  vodil pevski zbor SDK Planika. Seveda pa imajo zaslugo za dobro izpeljan festival tudi ostala slovenska društva, ki so se za nastop telo dobro pripravila in tako dodalo posebno kvaliteto. Tudi soorganizatorji iz Slovenije imajo zasluge za dobro izpeljani festival; Zveza kulturnih organizacij Slovenije,  SZDL in pa seveda Slovenska izseljenska matica.

FOTO; Mladinci SKD Malmö slikani 25.9 1987 ; Bojan Krumpačnik, Henrik Habjan, Natalija Silić, Viktor Habjanič Diana Krpač in in Luči Ciglar

FOTO; Pevski zbor SKD Planika, ki je bil eden izmed glavnih nastopajočih na festivalu

FOTO; Upravni odbor SKD Planika pod vodstvom predsednika Joeta Myndla

• Švedska