Jonsered je kraj , ki se nahaja v občini Partille, v okrožju Vastra Gotaland na Švedskem. Z hitro železniško progo je danes povezan z Goteborgom .Šteje nekaj čez 1000 prebivalcev.
Jonsered je star, tradicionalen industrijski kraj, ki ga je leta 1834 ustanovil Škot William Gibson ob reki Save , trideset kilometrov oddajnem od Göteborga. V začetku so proizvajali platno za jadranje, takrat je bil še čas jadrnic na morju, tudi preooceank. Platno je bilo dobro in poznano po vsem svetu in se je odlično prodajalo.
Leta 1856 so med Göteborgom in Jonseredom odprli prvo švedsko državno železnico, ki je bila zgrajena vse do Stockholma. V Jonseredu je prevladovala družina Gibson vse do dvajsetih let 20. stoletja. Njen vpliv pa je ostal vse do danes. Nenazadnje so bili še leta 1970 glavni posestnik v kraju.
Ko so parniki spodrinili jadrnice iz velikih mora, so v osemdesetih letih 18. stoletja, začeli z proizvodnja strojev za predelavo lesa, ki je vodila do izdelkov, ki jih danes izdeluje Jonsered. V petdesetih letih 20 stoletja letih je Jonsered začel s proizvodnjo verižnih žag, ki so postale svetovni uspeh in pomagale podjetju, ko je bila tekstilna industrija v poznih šestdesetih letih dokončno zaprta.
Podjetje Jonsered je leta 1979 kupil Elektro Lux in proizvodnjo motornih žag prenesel v Husqurno AB. Po zaprtju tovarne leta 1984 se je Jonsered prelevil v predmestje Göteborga. V njem živijo v glavnem delavci, ki se dnevno vozijo s hitrimi vlaki v to veliko industrijsko mesto. Stiki z Göteborgom so se še izboljšali leta 2000, ko je Jomsered dobil svojo železniško postajo.
V kraju niso , ne Slovenci ne pripadniki ostalih narodov, nekoč skupne države imeli oziroma, nimajo svojega Društva. Bližina Göteborga je pač naredila svoje. Toda to še ne pomeni, da tam ne živijo.
Pred leti, točenja oktobra 1995, je specializirana revija za Slovence po svetu – Rodna gruda objavila prispevek Vide Zobec iz tega kraja.
Prispevek je zelo doživet in opisuje enega izmed najpomembnejših dogodkov, ki se vrtijo v življenju vsakega izseljenca. To so: stalni povratki, stalna poslavljanja. in stalne vrnitve. Vse dokler lahko obiskujejo oziroma negujejo obe domovini.
Vrnitev
Zgodnje poletno jutro, ko odhajam na pot. Tesnobo čutim v moji notranjosti, potrtost me duši. Solze puščajo sledove na nenaspanem obrazu. Zopet zapuščam naš dom, svoje najdražje. Ne vem, kdaj jih bom spet srečala.
Pot je dolga in naporna, toda pogum in upanje mi daje moč. Zvezdnato nebo pomiri mojo zmedo.
Spominjala se bom svetlih in toplih dnevov, ki sem jih preživela v moji deželi. Zavedam se, noči bodo spet hladne in samotne, pogrešala bom prelepe trenutke. Vem, zacveteli bodo kostanji, lilije, magnolije…
Cvetlični vonj mi bo spet opajal razburkano srce, pomiril bo vihar v meni, navdušil moje hrepenenje. Strmela bom v mavrično nebo ter sklenjenih rok hvaležno pregnala svojo bolečino. Prepričana, da se bomo kmalu srečali v našem lepem kraju, kraju, kjer ne o več bolečin ne solza. Skupaj bomo deležni bujne lepote naše dežele. Do takrat pa srečno, dragi prijatelji.
se nadaljuje
Kovček 