Västerås je eno najstarejših mest na Švedskem in v severni Evropi na sploh. Mesto se nahaja na obali jezera Malaren v provinci Vastmanland , približno 100 kilometrov zahodno od Stockholma . V letu 2016 je imelo 119.372 prebivalcev. Območje je bilo naseljeno že od nordijskih časov , točneje 1000 let pred našim štetjem. V začetku 11. stoletja je bilo drugo največje mesto na Švedskem in od 12. stoletja dalje je tam tudi sedež škofa.
Västerås je večinoma znan kot industrijsko mesto, pa tudi kot trgovsko in logistično mesto. V zadnjih časih pa želi mesto pritegniti turiste in ostale prebivalce, ki ne bi bil zgolj delavci. V ta namen je v Vasterasu in bližnji Eskilstuni postavljen tudi sedež univerze z 16.000 študenti . Västerås ima največje trgovsko in rekreacijsko pristanišče v Skandinaviji na jezeru Mälaren.,ki ga obiskujejo mnogi iz bližnje in daljne okolice.
Västerås gosti , letni dogodek, na katerem se lahko srečajo lastniki močnih ameriških avtomobilov. Imenovan je Power Big Meet.
Västerås ima vlažno celinsko podnebje z mrzlimi zimami in toplimi poletji. Poletja so precej nepredvidljiva z sončnimi uroki, vendar s tveganjem nenadnih ploh. Najlepše vreme običajno nastopi, ko visokotlačni sistemi blokirajo nizkotlačne sisteme, ki se običajno premikajo iz Atlantskega oceana. Dnevne temperature v juliju se večinoma gibljejo okoli 22 ° včasih pa lahko presežejo tudi 25 ° in občasno tudi 30 ° . Zime so ponavadi hladne s snežno odejo, ki traja več mesecev. Jezero Malaren je običajno zamrznjeno od decembra do konca marca. Najvišja uradno zmerjena temperatura od 36,0 ° je bila zabeležena 9. julija 1966. Najnižja temperatura je bila -36,5 ° zabeležena 24. januarja 1875.
Razumljivo je, da je v tem relativno velikem industrijskem mestu precej nacionalnih združenja, ki vključujejo delavce in njihove družine iz cele Evrope in Bližnjega vzhoda. Med njimi so tudi društva z ozemlja bivše Jugoslavije.Tako na primer imajo v mestu sedeže tudi:
- Društvo jugoslovanskih delavcev RADNIK
- Društvo MELAN SVERIGE
- Hrvaško društvo ISTRA
- Hrvaško društvo SLAVONIJA
Slovenci nismo v Vasterasu nikoli imeli svojega društva. Čeprav pa to ne pomeni, da si ga niso tam živeči Slovenci, tudi želeli.
Zanimivo je kako je o tem, daljnega leta 1977, v Rodni grudi pisala Vera Žvar:
Z Rodno grudo sem zelo zadovoljna, saj mi je edini stik z mojo domovino. Kadarkoli mi pismonoša prinese Rodno Grudo ali kako drugo slovebsko ali jugoslovansko revijo imam solze v očeh. Imam zelo veliko domotožje, čeravno je minilo že več kot enajst let, odkar sem na Švedskem. Res je tudi ĐŠvedska lepa, vendar čez domovino jo ni. Kakor je ena mati, tako je tudi domovina le ena. Imam dva siova, ki sta rojena na Švedskem, mož pa nas je zapustil pred letom dni. Tako mi je zdaj še bolj dolgčas po mojih dragih in domovini. Tudi otrola me vedno sprašujeta , kdaj bomo šli k stari mami in atu v Jugosolavijo. Tudi otroci vedno pogrešajo prostost in lepoto narave. Uživajo v kopanju, podijo se po travnikih, gozdovih in planinah.
Tu je precej naših klubov, vendar pa jaz ne zahajam vanje, ker sem sama.Nimam prijateljev in ne sorodnikov. Moji priojatelji na delovnem mestu so Švedi, Finci, Grki in drugi. In v pogovoru z njimi vidij, da tudi drugi hrepene po svoji domovini, čeravno je marsikateri rojen že na Švedskem, vendar nosi v srcu očetovo ali materino ljubezen do domovine.Na papirju sem res Šved , pravi marsikdo, v srcu pa hočem biti Jugoslovan.
Še vedno imam v lepem spominu gostovaje ansambla Mihe Dovžana na Švedskem. To je bil zame eden najbolj srečnih dni v življenju. Rada sledim tudi našim F.V, oddajam, ker lahko slišim glas svoje domovine.«
Se nadaljuje
Kovček 