Milo se mi je storilo, ko sem v “kovčku” našel fotografijo iz Novega Sada v Vojvodini (Srbija). Na njej Rajko Marić in Albert Kužner stojita pred vhodom v prostore Slovenskega društva Kredarica v Novem Sadu.
Zakaj milo? Ker človek ne pričakuje, da bo v ravninskem Novem Sadu in Vojvodini nasploh, ki slovi po ravnicah, našel ime najvišje planinske postojanke v Sloveniji. Nekoč je bila Kredarica tudi simbol za najvišjo postojanko v nekdanji Jugoslaviji.
Res je, da ima Novi Sad čudovito Petrovaradinsko trdnjavo, ki kraljuje nad mestom, v katerem se še čuti Avstro ogrski vpliv in res je da je relativno blizu Avala. Za Novosadčane in sploh Vojvodince je ta 511 metrov visoki hrib stalni znak “tudi mi imamo hribe”, toda da je v centru mesta tako povedni napis pa je le zanimivo.
Spominjam se, da so se prvi člani Slovenskega društva v Novem Sadu v zgodnjem začetku delovanja dobivali v prostorih slovaškega društva Šafarik. Toda že zelo hitro, pa so prizadevni člani društva v multikulturnem Novem sadu našli prostor za svoje društvo, ki je na priloženi fotografiji.
Prvi na levi je Rajko Marić, odvetnik,ki je bil eden izmed najmlajših članov novonastalega društva. Poleg njega pa je drugi predsednik društva ing. Albert Kužner, žal že pokojni.
Oba, tako kot mnogo drugih članov društva sem dobro poznal. Zato mi je toliko bolj razumljivo zakaj njihovo društvo nosi ime Kredarica. Kar nekaj društev slovenskih izseljencev po svetu se imenuje po Triglavu, najvišjemu vrhu Slovenije. Toda nihče se ne imenuje po najvišji postojanki, ki je seveda nižja od samega vrha Triglava.
Ime Kredarica je bil za ustanovne člane društva več kot le vrh neke gore, pa čeprav najvišje. Za njih je bil to simbol doma, bivališča, zavetja, varne stavbe. Vse to so potrebovali aktivni in prizadevni člani slovenskega društva “Kredarica” iz Novega sada. To so bili burni časi. Nekoč skupna država je razpadala. Nastajale so nove države. Pogoji življenja so bili težki. Odnosi so bili hladni, če so sploh bili.
Kmalu so uspeli zamenjati prostore, ki so na sliki. Iz tipičnega novosadskega dvorišča v centru mesta so se preselili v poslovni center “Apolo” tudi v centru mesta. V teh novih prostorih so utesnjeni glede na svojo bogato aktivnost, toda so na varnem. Na vhodu v Center Apolo se je morala njihova plošča z imenom uskladiti z ostalimi najemniki oziroma lastniki. To pomeni, da je enako velika kot ostale.
Na dvorišču nizkih stavb pa se je bleščal velik napis KREDARICA. Oba , tako Marić kot pokojni ing. Kužner upravičeno ponosno stojita pred nekdanjimi prostori društva.
Kovček 