Slovenska skupnost v Kanadi je bila v 80-ih letih prejšnjega stoletja v svojem najlepšem – največjem razcvetu. Slovenski izseljenci so si že uredili svoje osnovne pogoje življenja. Praviloma so imeli dobre službe in uživali visok ugled pri delodajalcih. Mnogi so si že ustvarili lastne obrtne delavnice, nekateri pa so razpolagali z dobro stoječimi kmetijami.
Društva so bila delavna in aktivna. Na srečo še ni bilo pogrebov med članstvom. Člani so se lahko vozili na posamezne društvene prireditve tudi po več kot 100 kilometrov v eno stran, tudi ponoči. Izdajali so svoje časopise in imeli lastne radijske oddaje.
Zato tudi ni bil slučaj, da so leta 1983 odlično izpeljali gostovanje slovenske filharmonije iz Ljubljane v Kanadi.
Na sliki: Sprejem, ki ga je pripravila slovenska skupnost v Torontu 4.marca 1983 za člane Slovenske filharmonije iz Ljubljane. Od leve proti desni: Ivan Letnik, imenovan tudi “captain John”. Lastnik ladje Jadran, ki je bila usidrana v strogem središču Toronta in spremenjena v restavracijo, Franc Čelan, Anton Nanut, Ludvik Stegu, predsednik koordinacijskega odbora slovenskih društev za sprejem kulturnih skupin iz Slovenije, Franc Kukovica.
Kovček 