Ko mi je januarja 2009, v Ljubljani, Oskar Molek podaril zgornjo fotografijo starega pristanišča v Buenos Airesu si nisem mislil, da me bo prevzela tako močno, da sem si jo danes po dobrih desetih letih, ponovno dolgo časa ogledoval.
Morda je bil vzrok temu deževno vreme, ki me je dobesedno privezalo na sobo v kateri imam na stenah nekaj najzanimivejših fotografij ali slik z življenja in dela slovenskih izseljencev. Deževno in hladno vreme je bilo kot ustvarjeno, da sem se z mislimi zatekel v čase in občutke meni poznanih izseljencev.
Oskar Molek je vrhunski fotograf v Argentini. Avtor večih odmevnih razstav, tudi pri nas v Sloveniji. Pričujočo fotografijo je poimenoval le z preprostim “La Boca 1995″ Tega leta to seveda ni bilo več glavno pristanišče Buenos Airesa. Oskar je bil že rojen v Argentini in mu to pristanišče ni pomenilo toliko kot je njegovemu očetu in materi, ki sta se pred drugo svetovno vojno izkrcala prav v tem pristanišču. Ne samo onadva temveč tisoči, sto tisoči izseljencev iz Evrope, ki so si prav tako, tu v Argentini poiskali večji in boljši kos kruha.
Kakšen občutek sta imela njegova starša, ki sta se po dolgih dnevih poti čez Atlantik bližala kopnemu. Pogoji prevoza takrat seveda niso bili lahki oziroma enostavni. Posebej še, če niste imeli dovolj denarja, kar večina Slovencev ni imela, da bi lahko potovali v prvem razredu. Nista imela lastnih kajut ampak sta potovala v skupnih prostorih. Bilo je zatohlo, ladje takrat niso imele prezračevalnih naprav. Predvsem pa jih je skrbelo , kako se bo začelo bivanje v tem velikem mestu.
Še več, ob gledanju te Oskarjeve fotografije so se mi porajale različne tragične zgodbe o izseljencih in njihovih težavah na poti k boljšemu življenju. Kot na primer zgodbe iz romana Wilhema Moberga – Kmetje se selijo čez morje. Ni treba, da se gre na Švedsko, da se doživi in napiše odlično literarno delo o potovanju izseljencev. Tudi mi Slovenci imamo podobno književno delo o poti slovenskega izseljenca na tuje. Konkretno v Argentino. Delo Franceta Bevka-Lukec in njegov škorec me je že mladosti navdušilo. Morda je bila prav ta knjiga eden izmed razlogov, da sem se zaposlil na Slovenski izseljenski matici.
Lukec se je prav v tem pristanišču La Boca izkrcal sam. Mati mu je na poti čez Atlantik k možu umrla. Oskar je bil že rojen v Argentini, verjetno pa je veliko slišal o tem pristanišču. Boca ni samo predel Buenos Aires z različnimi živo pisanimi hišami in tangom ampak je bilo tudi pristanišče, ki je dnevno bruhalo na stotine Evropejcev, ki so pri šli sem po boljše življenje.
Foto; Pred in med drugo svetovno vojno so mnogi slovenski izseljenci delali v velikih silosih za žito v pristanišču Boca
Kovček 