Sedaj, ko smo na vrhuncu počitnic, mi je pod roke iz “kovčka” padla meni lepa, počitniška fotografija. Posnel jo je Armando Blažina leta 1963 v vznožju Andov v Argentini blizu mesta Mendoza. Poleg njega sta na njegovi desni Rudolf Štekar , na levi pa Nestor Škof.
O Armandu Blažini sem v svojem “kovčku” napisal že dva prispevka, posredno pa tudi o Nestorju Škofu. Ko sem namreč lani ob smrti Roberta Misleja pisal pripravek o njem, sem omenil tragično smrt z vespo v polnočnem Buenos Airesu. Vespo je takrat vozil Nestor, Roberto se mu je priključil zadnji hip. Promet v velikem Buenos Airesu je gost tudi ponoči. Na enem izmed mnogih križišč, takrat tudi v Buenos Airesu še ni bilo rondojev, ju je zbil avto in to z veliko hitrostjo. Nestorja so našli mrtvega na cestišču, medtem ko so Roberta še dolgo iskali. In takrat je slovenska skupnost v Buenos Airesu zaječala, “dva mlada in sposobna”.
Na srečo so Roberta našli in navkljub težkim poškodbam je nesrečo preživel, Nestorja pa smo v Ljubljani zaman čakali. Vsi trije so bili namreč štipendisti Slovenske izseljenske matice. Rudolf in Armando sta študij v Ljubljani končala in se vrnila domov v Argentino. Armando se je čez nekaj let preselil v Slovenijo. Usoda pa je hotela, da je umrl v Argentini v rojstnem Buenos Airesu.
Vsi trije so na fotografiji veseli. Rudolfa in Armanda sem poznal dobro, posebej slednjega. Vsi trije so izhajali iz zavednih izseljeniških družin v velikem Buenos Airesu. Živ je le še Rudolf in je krepkega zdravja, želim mu, da bi tak ostal še dolgo,
Kovček 