Pričujoča fotografija Igorja Bervarja na kateri so razvidne tri stavbe v središču Ljubljane na trgu Ajdovščina, so me spomnila na dogajanja v njih.
Metalka nekoč eno izmed največjih trgovskih podjetji v Sloveniji je na tej fotografiji razvidna v vsej svoji velikosti in veličini. Na fotografiji se še lepo vidi stara -predvojna vogalna ( Titova- Dalmatinova) stavba, ki je še obratovala, ko je nova “kovinska” stavba že bila izgrajena. Dobro se spominjam mastnih -temnih lesenih pultov v železnini, kamor me je oče velikokrat poslal po nakupih. Vsi prodajalci so imeli temne modre halje. Večina proizvodov je bila v “rinfusa” stanju- v velikih kartonastih škatlah. Ko si na primer naročil točno določen vijak ali žebelj, je prodajalec vzel škatlo in pred teboj odštel želeno količino, napisal na listek ceno oziroma število na primer vijakov, vse skupaj zavil v papirnat škrnicelj. Z njegovim listkom sem odšel k blagajni, plačal in se vrnil k prodajalci, ki mi je nato izročil zavito blago in že sem odkorakal direktno na Dalmatinovo oziroma Titovo cesto.
Na drugi strani Titove (danes Slovenske) je lepa stavba v kateri je danes del državnega tožilstva, sam pa se spominjam, da je dolga desetletja v njej bil sedež Gospodarske zbornice Slovenije. Toda bolj kot to kdo je v njenih prostorih, me je kot dijaka vedno prevzemala ” iskra” na vrhu stavbe. Razpoznavni znak enega izmed največjih podjetjih v takratni skupni državi Jugoslavije je bil vse noči osvetljen. Mnogo let kasneje sem razumel kakšen vtis je naredil pogled na to zvezdo na Antona Stipaniča generalnega direktorja Iskre v nekem obdobju. Dobro se spominjam, ko mi je kot mlademu glavnemu tajniku Slovenske izseljenski matice pripovedoval kako se je prvič peljal v Caracas v Venezuelo. “Ko se je letalo pričelo spuščati nad mesto sem med nebotičniki zagledal velik utripajoč znak Iskre, kar stisnilo me je v grlu..”
Tretja stavba mi je ostala v spominu predvsem zaradi optika Zajca, ki v njej deluje še danes. Velikokrat sem k njim nosil materine očala, ki so se ji dostikrat pokvarile -zlomile.. Danes mladi ne vedo več, da so nekoč očalne okvire optiki predvsem popravljali in le redkokdaj prodajali nove.
Poleg optike pa je bila trgovina z mešanim blagom Kranjskega podjetja Hrana. danes seveda v njej ne prodajajo več hrane, temveč obleke. V tistih časih, ko je Brvar napravil to fotografijo je bilo v tem delu najstrožjega središča mesta kar nekaj trgovin s hrano poleg omenjene Hrane še Mercator na Kidričevi (danes Štefanovi), v pasaži Kidričeva – Cankarjeva še ena poslovalnica Mercatorja, ki pa je bila bolj znana kot bife, ki so se ga posluževali uslužbenci bližnjih ministrstev, zelo znan Bohinjska prodajalna sira in pa dobro založena mesarija. Danes teh trgovin ni več, zamenjali so jih gostinski lokali in različne prodajalne z hitro menjajočimi se prodajnim artikli.
Kovček 