Ob pravkar minulem prazniku priključitve Prekmurja Sloveniji sem se spomnil tudi na prekmurske izseljence. Točneje, na Gizelo Hozian iz kraja Stokkie, Illinois , Združene države Amerike.
Gizela je bila med tistimi prekmurskimi izseljenci, ki so domače kraje zapustili že skoraj pred 100 leti. S seboj na tuje so odnesli številne, stare domače pesmi, doto svojih staršev in dedov. Le te so zavestno ohranili v svojih srcih.
Gizela Hozian je v Chicagu s svojimi rojaki več let zbirala prekmurske stare pesmi, ki jih je leta 1962 izdala v knjigi z naslovim “Spomini mladosti“. Iz 160 strani obsegajoči knjigi sem izbral pesem:
Gde je moja zibel stala
- Gde je moja zibel stala,
- gde me je mati varovala?
- Mili moj slovenski svet,
- živi, živi dugo let.
- Gde so včili me hoditi,
- sladki jezik svoj slaviti?
- Dragi moj slovenski svet,
- živi,živi dugo let!
- Gde sem prvič brali iz knjig
- gde sem prvič hvala Boga?
- Ljubi moj slovenski svet,
- živi, živi dugo let!
- Gde sem sanjal sladke sanje,
- gde sem učil ljubiti tebe.
- Krasni moj slovenski svet
- živi, živi dugo ket.
- Gde bom enkrat dušo zdehno,
- kak cvetlica tam povehna?
- Dragi mpj slovenski kraj
- Bog te vživi vekomaj!