Te dni, ko vsa Slovenija z navdušenjem spremlja, občuduje in navija  za slovensko odbojkarsko reprezentanco, ki se bori za zlato medaljo na evropskem prvenstvu v Parizu, sem v »kovčku« našel zanimivo sliko predvsem pa presenetljive podatke o nekom,  ki je vsaj posredno zaslužen za te današnje lepe odbojkarske trenutke.

Beseda je o Yulu (Julku) Joštu, velikemu zvezdniku jugoslovanske odbojkarske reprezentance, ki pa je večino časa preživel v ZDA. Ko je jugoslovanska reprezentanca leta 1953 bila poražena Portugalskem,  je skupaj s soigralcem emigriral v ZDA. To so bili težki časi in kar nekaj jugoslovanskih športnikov je izkoristilo bivanje oziroma igranje v tujini za emigracijo.

O Julku smo v Sloveniji vedeli relativno malo. V današnjem  Delovem intervjuju z legendo slovenske odbojke Viktorjem Krevslom, pa je Viktor prav Julka omenil kot enega tistih slovenskih odbojkarjev, ki so začeli tlakovati pot po kateri danes hodijo slovenski odbojkarji. In to je še dodatni razlog, da delim z FB prijatelji manj znane podatke o Slovencih po svetu.

Julko je 21. februarja 207 v Rosevilu, Minesota (ZDA) umrl.  Rodil se 1930 je v Lipovcu na Dolenjskem. Razlog, da je emigriral v ZDA je bila tudi takratna zgrešena kmetijska politika Slovenije. Kot človeku, ki je izhaja iz velike družinske kmetije mu je težko sedel takratni sistem kolektivizma. Kakor koli; takoj ko je prišel v ZDA je nadaljeval z  igranjem odbojke – vse do leta 1957. Leta 1958 je igral na ameriškem turnirju AAU (Association of American Universities) v Minneapolisu, kjer je njegova ekipa osvojila prvo mesto, Yul je bil izbran v MVP (Most voted player) v ekipo najoljših igralcev.

Igral je tudi na ameriškem državnem prvenstvu v odbojki leta 1958 v Scrantonu, PA. Na tem turnirju je  trener odbojke Univerze v Kansasu  odkril, da je ta fenomenalni igralec iz tujine še vedno upravičen do NCAA ( National Collegiate Athletic Association) in mu ponudil majhno štipendijo. Leta 1963 je Yul osvojil konferenco za prvaka Big 8 in istočasno tudi diplomiral. To je pomenilo tudi konec njegovega aktivnega igranja odbojke. Toda odbojke ni zapustil, vse skozi jo je rekreativno igral in bil priznan kot ameriški  najboljši starejši  (veteran) igralec.

Prijeten kraj Minneapois mu je bil všeč in zato se je odločil, da na tamkajšnji univerzi vpiše podiplomski študij kemije. Leta 1966 je magistriral in se poročil. V zakonu je imel enega sina.

Yul je v bolnišnici  v Minneapolisu naredil 29-letno kariero in napisal 20 znanstvenih člankov o kemičnih pripravkih, ki se uporabljajo pri raziskavah raka, zdravil in medicinskih slik.  Yul je imel veliko hobijiev in interesov .Govoril je šest jezikov. Bil je strokovni plesni plesalec. Imel je veliko rekreacijsko zemljišče in ga je sam preoblikoval s pomočjo strojne težke opreme v  veliko mrežo ribnikov, kanalov in cest. Zasadil je in vzdrževal jabolčni sadovnjak in zelo velik nasad borovnic. Zbiral je arhitekturni kamen in našel predmete, ki je svoj dom ob Langtonskem jezeru spremenil v čudovit raj, prepolen cvetja in umetniško predstavljen v vrtnih revijah in časopisih.

Yul je pokazal ponos na svojo slovensko dediščino. Pomagal je najti Slovence v pobratenih mestih in ostal dolgoletni aktivni član društva , prevajal je zgodovinske slovenske dokumente iz poselitve ozemlja Minnesote, ter raziskoval in objavljal zgodbo slovenskega misijonarja škofa Frederica Baraga.

• ZDA