Freyming-Merlebach je francoska občina , ki se nahaja v departmaju v Mosell – regija East Gtrand . Tu še danes obstoja slovenska skupnost. Prvi Slovenci, ki so se tja naselili pred drugo svetovno vojno, so se dosledno delili na tiste iz Merlebach (Merlrbachois) in tiste iz Freyming (Freymingeois). V obeh krajih so imeli svoja društva oziroma pevske zbore. Mesto je le 25 minut oddaljeno od Saarbruckna v Nemčiji. Do mest Nancya ali Strasbourga je le eno uro vožnje po avtocesti.
Tako kot druge občine v Mosellu sta bila Freyming in Merlebach med leti 1871 in 1918 pripojena nemškemu cesarstvu. V tem času sta bila Freyming in Merlebach v samem središču rudarske dejavnosti, ki je bila tu najbolj razvita. Po dveh generacijah miru in blaginje je bila germanizacija takšna, da so se Moselljani seveda borili za nemško cesarstvo v prvi svetovni vojni. Mnogi prebivalci Mosella so padli na fronti v nemški uniformi. In to ne samo na vzhodni fronti, pač pa tudi na zahodu , zlasti v Franciji in Flandriji. Zanimivo je, da je zelo malo Mosellanov izdalo Reich in se pridružil francoskim četam. Francosko zmago leta 1918 je vendarle pozdravila večina prebivalcev Freyming-Merlebach, ki so z veseljem našli mir.
Foto: Zakonca Jamnik pred svojo trgovino v Freymingu 1959
Tudi med drugo svetovno vojno sta bila ta kraja spet pod nemško oblastjo. Osvobojena decembra 1944 sta Freyming in Merlebach ponovno pridobila upravno avtonomijo pod Francijo. Ta avtonomija je trajala vse do 15 februarja 1971 ko so se občine spet združile, pod imenom “Freyming-Merlebach”
Foto: Pogoji za življenje rudarjev tu so bili, v primerjavi s starim krajem, naravnost odlični.
V obdobju (1945-1975) so ti kraji lorejsko premogovnega bazena doživeli svoj največji razcvet. Sem je prišlo o delati veliko tujih delavcev, predvsem iz Italije ,dežel Magreba in vzhodne Evrope . Seveda so bili med njimi tudi Slovenci. Zanimivo je, da je to zadnje večje izseljevanje iz takratne Jugoslavije. Premogovništvo je cvetelo in pogoji za življenje rudarjev so bili res dobri.
Leta 1973 pa pride šok. Naftna kriza po svetu je kazala v začetku upanje na boljše čase premogovništva. Rudarska industrija je z vsemi napori poizkušala izkoristiti pomanjkanje nafte. Z razvojem rudarskih dejavnosti v globinah so poizkušali konkurirati nafti. Toda ni šlo. Leta 2000 zaprejo zadnji premogovnik, od takrat dalje uporabljajo premog nekaj čas le še za ogrevanje. Kasneje pa še to zamre. Energija začno pridobivati iz nuklearnih elektrarn.
Foto: Stara bolnišnica v Freymingu, kjer so se zdravili tudi mnogi Slovenci
Francija je kot takrat zelo socialno razvita država poskrbela za socialni položaj rudarjev. Ob zaprtju rudnikov , so vsi odšli v pokoj ali so bili deležni prekvalifikacije. Mladi pa so povečini zapustili , nekoč cvetoča, majhna mesteca in se napotili v večja središča, kot so Metz, Nancy..
Kovček 