Velika večina slovenskih izseljencev izhaja iz kmečkega okolja. Številčno velike družine niso omogočale, da bi vsi ostali doma in nadaljevali s kmetijstvom. Tako, da se je večina kmečkih fantov praviloma lotila dela v tovarnah in rudnikih in so kmalu pozabili na delo na zemlji. Novo življenje je bilo, praviloma ugodnejše in zato ti fantje niso preveč pogrešali dela na kmetiji, ki je bilo v glavnem v neugodnejšem položaju glede na delo v industriji ali celo premogovništvu.
Bili pa so tudi, redki sicer, ki so potem ko so dočakali upokojitev in so se začeli ljubiteljsko spet ukvarjati z kmetijstvom. Tak je bil primer z upokojenim rudarjem Jožetom Barbičem iz Audun Le Tiche v severovzhodni Franciji, ki je vse do konca svojega življenja rad pasel ovce in bil nanje tudi nad vse ponosen.