Prav danes poteka 80 let od smrti priljubljenega radeškega župana ( 1931-1935) Antona Polanca. Razlog za pisanje današnjega prispevka o tem predvojnem županu je odsotnost opisa, njegove aktivnosti kot župana v Radečah pri Zidanem mostu v lepi in razkošni publikaciji o občini , ki mi je pred tedni prišla v roke. Težko razumem zakaj ga avtorji niso vključili v knjigo.
Za bežno, pozno sicer, predstavitev tega predvojnega župana Radeč pri Zidanem mostu je najbolje, da si pogledamo pisanje o njegovem pogrebu, ki so ga objavili takratni slovenski dnevniki:
»20. t. m. popoldne smo pokopali bivšega radeškega župana g. Antona Polanca. Že mnogo pred napovedano uro se je začele zgrinjati pred hišo žalosti množica ljudstva iz bližnjih in daljnih krajev. Zelo mnogo je bilo Sokolov v krojih in z znaki. Poleg Sokolov iz Radeč so bili zastopani Sokoli iz Zidanega mosta, iz Hrastnika, Trbovelj, Zagorja, Sevnice, Boštanja in Krškega s prapori. Sledila je deputacija društva CMD nato gasilski četi Radeč in Vrhovo s praporoma, zastopnike občine, uradništvo in domača godba “Savski val. Sokolski naraščajniki so nosili 15 vencev. Ob navzočnosti treh duhovnikov so bile izvršene cerkvene svečanosti, nakar je zapel sokolski pevski zbor. V imenu Sokola se je pred hišo žalosti v ganljivem govoru poslovil starosta radeškega sokolskega društva brat Ferdo Laznik, v imenu JNS pa g. Vekoslav Bučar iz Ljubljane kot zastopnik ministra v pokoju dr. Alberta Kramerja. Na pokopališču so pevci zapeli “Blagor mu”. Sokolski in gasilski prapori so se sklonili nad krsto, gasilski rog pa je zadonel v zadnji pozdrav. S solznimi očmi so množice ljudstva zapuščale idilično radeško pokopališče. Zvečer je bila v Sokolskem domu komemoracija za pokojnim Antonom Polancem. Navzočih je bilo nad 80 domačih Sokolov. Pokojnika bomo ohranili v častnem spominu”
Zgradil je velik valjčni mlin v Radečah.
Anton Polanec, ob času pogreba so ga imenovali industrialec iz Radeč, se je rodil 1886 leta v Boštanju ob Savi, kjer je zgodaj izgubil oba starša. Bil je marljiv in vesten in zato ni slučaj, da je bil Boštanj ob Savi zanj premajhen kraj. Zato se je premaknil višje ob Savi v Radeče pri Zidanem mostu, ki je bilo takrat hitro razvijajoče se kraj. V njem je je delovala celo za Avstro-ogrsko velika in moderna papirnica, kar nekaj žag, mlinov in usnjarna. Bližina Zidanega mosta in velikega železniškega križišča je kraju vseskozi dajala močan zagon. Z današnjega gledanja lahko rečemo, da so v času med prvo in drugo svetovno vojno Radeče v marsikakšnem pogledu prekašale Sevnico. Tu si je kupil mlin (zadnji na reki Sapoti pred njenim izlivom v Savo), ki ga je takoj začel izboljševati in ga v nekaj letih spremenil v modern valjčni mlin. V njem se je po večini mlelo žito za moka, ki seje vozilo v Trbovlje in Hrastnik.
Foto: Eden izmed vodnih koles na Polančevem mlinu na Sapoti. Pred kolesom je njegova žena Fani Polanec.
Zanimivo je, da so o njem kot uspešnemu industrialcu pisali tudi v časopisu v Banji Luki. Tam so v zvezi z njegovo mlinarsko dejavnostjo omenili, da mu je leta prinesla lepo premoženje in da je pred svojo prezgodnjo smrtjo (star 54 let) zagotovil eksistenco svoji ženi Faniki in hčerkama Marici in Slavici.
Bil je Sokol od glave do peta.
Poleg vestnega opravljanja svojega osnovnega dela je veliko čas porabil za delo pri narodnih in kulturnih društvih, danes bi rekli pri institucijah civilne družbe. Dolga leta je bil starost Sokola. In pred vojno narejen nov sokolski dom v Radečah je rezultat njegovega prizadevanja. Ravno tako je bila njegova zasluga za adaptacija »ubožnice«. Kot član ali odbornik raznih narodnih društev je bistveno pomagal pri vzgoji naroda za nacionalne in gospodarske vrline.
Foto. Druga in tretja stavbi na fotografiji sta bili Polančev mlin. Danes je tam blagovni center
Park pred njegovo hišo je bilo središče dogajanj v Radečah.
Vse večje javne veselice in prireditve v kraju so se opravile pri njegovi hiši na malem parku ob potoku, ki ga je dal posaditi in olepšati. Danes je na tem mestu osrednja blagovna hiša, ki pa se že nekaj časa bori z nastajajočimi trgovskimi centri na obrobju mesta.
Foto: Park pred njegovo hišo. Na fotografiji mlajša hčerka Slava
Župan je bil v letih 1931 -1935.
V teh letih je vladala velika brezposelnost. Vedno se je zavzemal za čim večje podpore iz »bed-dnostnega« sklada, da bi zaposlil svoje siromašne občane, da ne bi ostali lačni. Vsak četrtek je sedel ob uradnih dneh sreskega načelstva ves dopoldan v pisarni in pomagal tolmačiti želje in prošnje svojih občanov. Brez razlike stanu in političnega prepričanja se je zavzemal za vsakogar in prosil. da se dotičnika oprosti, a v primeru pritožbe je vedno predlagal spregled kazni. To je storil vedno brez razlike za ljudi najboljših slojev prav tako kakor za sirot no revico iz goratega Svibnega.
Pri uradnem poslovanju se je vedno prvi odzival ter kot župan točno in vestno vodil državne posle.
Foto: Anton Polanec, skrajno desno
Kovček 