ZGODOVINA SIM; 11.del: Vračanje izseljencev je bila glavna naloga SIM pod vodstvom Ivana Regenta.

Ivan Regent predsednik SIM

Na občnem zboru Slovenske izseljenske matice, leta 1954 je bil za predsednika izvoljen Ivan Regent, politik, publicist in kulturni delavec. Matico je vodil kar deset let. SIM in njeni dejavnosti je posvetil veliko svojega časa. Tesno je bil povezan z življenjem in problemi slovenskih izseljencev.  Rojen je bil leta 1884 v Kontovelu pri Trstu. Po osnovni šoli se je preživljal s priložnostnimi deli in se ob tem sam izobraževal. Že leta 1908 je v Trstu začel izdajati Delavski list, glasilo primorskih socialistov.

Tudi v obdobju, ko je Italija zasedla kraje Slovenskega primorja, je Regent vztrajno deloval kot politični delavec, novinar, publicist, se vključil v socialistično stranko Italije in že leta 1919 postal član njenega centralnega vodstva. Pred drugo svetovno vojno je kot zaveden Slovenec zapustil Trst in se naselil v Ljubljani, zatem pa v Parizu in tam nadaljeval svoje politično delo ter urejal list Delo.

Nekaj let pred drugo svetovno vojno in med njo je preživel v Moskvi, kjer je nastopal tudi v slovenskih radijskih oddajah.

Takoj po osvoboditvi se je vrnil v Trst. V Sloveniji je prevzel več pomembnih funkcij. Bil je minister v slovenski vladi in poslanec takratne republiške in zvezne skupščine. Leta 1967 je izšla njegova knjiga Spomini, kot soavtor pa je sodeloval pri nastajanju obsežnejših del, med katerimi so bila dela Progresivna Slovenija, Trst in Koroška.

Ker ga je zdravje zapuščalo, je bil leta 1964 na svojo željo razrešen dolžnosti predsednika. Bil je nosilec partizanske spomenice 1941 in odlikovan z redom junaka socialističnega dela. Umrl je leta 1967 in je pokopan na ljubljanskih Žalah.

SIM Regent

Foto: Z ženo sta vestno spremljala dogodke tako v Sloveniji kot tudi Italiji in Sovjetski zvezi

Takoj po drugi svetovni vojni so v tujini delovali pooblaščenci in delegacije, katerih naloga je bila ponuditi izseljencem pomoč pri njihovem vračanju v domovino. Medtem ko se je ob koncu vojne relativno močno povečalo izseljevanje, predvsem sodelavcev poraženih sil in njihovih somišljenikov ter nasprotnikov nove državne ureditve, se je hkrati začel tudi proces vračanja predvojnih izseljencev v domovino.

Od osvoboditve do konca leta 1950 se je v Slovenijo vrnilo 3822 izseljencev, povratnikov iz naslednjih držav: Nemčije 1268, Francije 1484, Nizozemske 180, Avstrije 99, Belgije 174, Italije 344, Argentine 85, Kanade 70, ZDA 15, Avstralije 5, Brazilije 31, Egipta 24, Švice 6, Luksemburga 20, STO 4, ČSSR 6, drugo 7.

Večinoma so izseljenci pripotovali v domovino v večjih skupinah oziroma v posebnih transportih (ladja Partizanka iz Argentine). Izseljenci so se odločili za vrnitev v domovino, ker so v socialistični Jugoslaviji videli možnost redne zaposlitve in ustalitve svojega življenja.

Skrb za njihovo repatriacijo ter izseljenske zadeve je v Jugoslaviji prevzelo leta 1946 ustanovljeno Ministrstvo za delo oziroma izseljenski oddelek tega ministrstva. Leta 1951 je izseljenska vprašanja prevzel Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko, nato so v zveznih upravnih organih izvedli nadaljnje reorganizacije.

V Sloveniji in preostalih republikah so pri ministrstvih za delo ustanovili posebne biroje za izseljence. Zveznim reorganizacijam so sledile reorganizacije na republiški ravni. Pri okrajnih in mestnih ljudskih odborih so bile ustanovljene komisije za izseljence, ki so delovale do končane repatriacije.

SIM Zgodovina

Foto: Kot se za Primorca spodobi je bil Ivan Regent tudi odličen pevec ( na njegovi desni Tone Brejc , glavni urednik revije Rodna gruda)

V zadnjih desetletjih je bila v Sloveniji tudi v takratnih družbenopolitičnih organizacijah in v organih družbenih skupnosti izseljenskim vprašanjem posvečena velika pozornost. Problematiko izseljevanja in z njo povezana vprašanja so obravnavali v Republiški konferenci SZDL Slovenije, medtem ko je Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije posvečal skrb predvsem delavcem na začasnem delu v tujini. Izseljenska vprašanja so obravnavali tudi Republiški družbeni svet za mednarodne odnose pri takratnem Predsedstvu SR Slovenije, Skupščina R Slovenije ter Republiški izvršni svet, v okviru svojih pristojnosti pa tudi nekateri drugi republiški organi in ustanove.

Albert Švagelj,Ivan regent, Zima Vrščaj i Tomo Brejc2028

Foto: od leve proti desni; Albert Švagelj (glavni tajnik), Ivan Regent, Zima Vrščaj (podpredsednica), Tomo Brejc (glavni urednik Rodne grude)

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s