Ko sem pred dvema dnevoma ( 14.8) objavil fotografijo s Dragom Seligerjem, predsednikom Slovenske izseljenske matice (SIM), ko je bil leta 1973 slikan z Amalijo Križ v Malmöju ob priliki gostovanja ansambla Miha Dovžana na Švedskem, nisem mislil, da se bo nanjo odzvalo kar nekaj FB prijateljev. Posebej sem bil vesel odmevov njegovega bivšega sodelavca Boštjana Zgonca , pa Aleša Bibra, čigar oče je bil prijatelj Draga Seligerja. Vesel sem bi tudi odmeva Brede Mulec glede kvalitete fotografije.
Nad vse pa me je presenetila z svojim pismom Marta Magajna iz Sydneyja. Povedala nam je zgodbo (verjetno iz leta 1974), ki kar kliče po podrobnostih. In predvsem zaradi te, danes prilagam še eno fotografijo kjer je Drago Seliger označen z rdečim krogom. Ta zahteva malce več pojasnil: Nastala je leta 1972, v dnevih med 11. februarjem in 21. marcem. V tistem obdobju je v Avstraliji živelo 20.000 Slovencev. Bili so v najboljših letih in prav v tistem času so položili temelje delovanja številnih društev na petem kontinentu. K temu je nedvomno največ prispeval obisk tričlanske delegacije SIM leta 1972, ki jo je vodil prav Drago Seliger in gostovanje narodno zabavnega ansambla Lojzeta Slaka.
Željo po takem obisku so izražali avstralski Slovenci že dolgo prej, pa naj si bo to preko pisem ali osebno. Samo v letu 1971 je Slovenijo obiskalo pet skupin (530 oseb). Tako da je bila SIM skorajda primorana da organizira to gostovanje. Priljubljeni ansambel Lojzeta Slaka je nastopal v : Sydneyju, Wollongonga, Melbournu, Geelong, Canberri, Adelajdi, Brisbane, Mt. Isi ter v Hobartu na Tasmaniji. Danes lahko skoraj zanesljivo trdimo, da ni bilo Slovenca v Avstraliji, ki ne bi bil na enem izmed teh koncertov. Predstavniki Matice so se ob tej priložnosti seznanili z odborniki slovenskih društev in drugimi posamezniki ter z njimi razpravljali o možnostih za tesnejše sodelovanje.
Uspešnost turneje se je kmalu pokazala. Slovenski izseljenci so poživeli že delujoča društva. Istočasno pa so ustanovili še nova; Slovensko društvo »Planina« v Mt. Isi, Slovensko društvo »Planica in Primorski socialni klub »Jadran« v Melbournu, Slovensko kulturno društvo »Bled« v Hobartu na Tasmaniji.
Obstoječa društva so začela ustanavljati slovenske šole in naročati veliko kulturno prosvetnega gradiva, po čemer prej skoraj ni bilo povpraševanja. Povečalo se je tudi število čarterskih poletov v Slovenijo. Podvojilo se je tudi število naročnikov na matične publikacije Rodno grudo in Slovenski izseljenski koledar.
Iz priložene fotografije pa je presenetljiva številčnost obiskovalcev na nastopu ansambla Lojzeta Slaka. V vprašanje je, če se je še kdaj nabrala takšna množica obiskovalcev. V Avstraliji prav gotovo ne.