V začetku 50 let prejšnjega stoletja je bila pot iz ZDA v Slovenijo, dolga, draga in tudi naporna. Ljubljana in tudi Zagreb takrat nista imela primernih letališč za pristanek prekooceanskih letal. Tako, da so morali potniki, ki so želeli iz ZDA prileteti v Slovenijo uporabiti letališča ali v Veliki Britaniji ali Franciji, največkrat so uporabili Londonsko ali pariško letališče. Nato pa z vlakom do Ljubljane. Ta železniški prevoz je trajal dalj časa kot sam letalski prevoz preko Atlantika.
Ko danes gledam fotografijo neznanega avtorja, verjetno je bila to uradna fotografija takratnega Urada vlade za informiranje, si ne morem kaj, da ne bi občudoval vztrajnost, pogum predvsem pa srčno željo teh klenih Slovenk, ki so po dolgih desetletjih bivanja v ZDA, nekatere so bile tam že rojene, končno prispele na slovensko “rodno grudo”. Tu jih je čakalo nekaj tedensko bivanje, ne morem reči, da so bile to počitnice. Tedni so bili naporni, polni obiskov , novih znanj. Čakalo jih je nešteto stikov, ki so se jim vtisnili v spomin do konca življenja.
Kovček 