V tej stavbi na Medvedovi 1, v Spodnji Šiški v Ljubljani, je dolga leta vse do svoje smrti 1969 živel Tone Seliškar, slovenski pisatelj, pesnik in učitelj. Skupaj z Miletom Klopčičem velja za najpomembnejšega predstavnika slovenske socialne poezije 20 stoletja.
Bil pa je tudi eden izmed ustanoviteljev Slovenske izseljenske matice in njen prvi predsednik. Skupaj z Tomom Brejcem ji je dal njeno osnovno usmeritev ,predvsem publicistične dejavnosti. Specializirana revija Rodna gruda, namenjena Slovencem po svetu , je bila nenadomestljiva več desetletji. Mimogrede; letos mineva 70 let od njene ustanovitve.
Prav tako pa je bil tudi Ljubljančan. Rodil se je na Tržaški cesti, v stavbi nasproti Tobačne tovarne (stavba še stoji). Življenjska usoda, predvsem pa delo, sta ga prisilili, da je je dolgo časa živel in delal izven Ljubljane. Posebej je nanj vplivalo življenje v Zasavju in Celju. Po končani drugi svetovni vojni se je vrnil v Ljubljano na Medvedovo 1. V tej stavbi je živel vse do svoje smrti 1969.
Položaj stavbe in pozicija njenih oken mu je omogočala, da je stalno lahko občudoval Ljubljano s njenim gradom. V prostore Slovenske izseljenske matice, najprej na Dapčevičevem trgu , nato pa na Cankarjevi ulici je vedno hodil preko parka Tivolija. Verjetno mu je ta pot zjutraj veliko pomenila, v jutranjem hladu si je lahko mirno zbral misli za čez dan. Popoldne, ko je odhajal domov, pa ga je smeh in igra otrok pomirila in ga napolnila z novimi načrti.
Kovček 