Vse tja do začetka šestdesetih let prejšnjega stoletja, so Slovenci, tako kot večina ostalih, ki so se želeli naseliti v Avstraliji , uporabljali za mesec dni trajajoče potovanje, ladijske prevoze. Za čuda, nimamo veliko podatkov o pomorskih nesrečah tistega časa na poti v Avstralijo.
Eno pa le beležimo; konec leta 1958 se je zgodil brodolom ladje Coubrin. Med potjo se je ladja začela potapljati. Na srečo so bili vsi potniki in posadka rešeni. V bližini kraja nesreče so se takrat nahajali dve tovorni ladji, kateri sta vse rešene odpeljali v Aden, od tam pa so potniki z drugo ladjo, le dosegli Melbourne. Med rešenimi potniki je bil tudi Toni in Jožefa Muha. Toni je tako dokaj nepričakovano ,z ženo Jožefo rojeno Pirc, pričel svoje izseljensko življenje v kampu Bonegili. Kljub slabemu začetku se je Antonu kot mu je bilo uradno ime, bivanje v Avstraliji kmalu le začelo kazati v boljši oziroma srečnejši luči. Hitro, po nekaj tednih bivanja v kampu si je našel delo v betonskem podjetju. Z delom v njem je bil tako zadovoljen, da ga je opravljal ves čas svojega bivanja v Avstraliji. Temu delu je ostal zvest vse do svoje bolezni, ki ga je doletela leta 2001. O svojem brodolomu je rad pripovedoval svojim petim vnukom, ki sta mu jih dala sin Boris in hčerka Nives.
Kovček 