
Slovenski oktet je ob svoji 15 obletnici 1966, ponovno nastopal v ZDA in Kanadi. Med pripravami za turnejo pa je oktet zadela huda izguba s smrtjo Janez Lipuščka, dolgoletnega najboljšega prvega tenorja.
Boris Pangerc v monografiji »Slovenski oktet« (Ljubljana 2007) opisuje ta nesrečni dogodek; » nekaj dni pred predvidenim gostovanjem v ZDA je imel Slovenski oktet dogovorjen koncert v Pulju. Pevci so se zbirali pri bencinski črpalki na Viču (na viški pumpi so pravili oktetovci). Prva skupina je že sedla v enega od dveh avtomobilov in se odpeljala naprej, drugi trije pevci, med katerimi so bili Božo Grošelj, Marij Kogoj in Marjan Štefančič, pa so čakali na Janeza Lipuščka, ki ga ni hotelo biti od nikoder.
Ker je bilo časa vse manj, so Marjana Štefančiča poslali, naj gre pogledat, zakaj Lipušček zamuja. Štefančič je urno stopil proti bližnjemu stanovanjskemu bloku, in ko je vstopil, je že na stopnišču pri Lipuščku opazil luč v stanovanju. Dolgo je trkal, vendar se ni nihče odzval. Ker se mu je po dolgem vztrajanju le zdelo sumljivo, da nihče ne odpre, luč pa je kar gorela, je Marjan v strahu, da se ni pripetilo kaj hujšega, stekel na policijo. Policija je poklicala gasilce, ti so na silo odprli vrata in prizor, ki se je odprl Marjanu Štefančiču in prinašalcem pomoči, je bil grozljiv. Na hodniku tik za vrati so ležala tri trupla, med njimi tenorist Slovenskega okteta Janez Lipušček. Preostali dve sta bili ženski, s katerimi je bil Lipušček v tesni prijateljski zvezi. Prišli sta na obisk in vsi trije so v brezskrbnem klepetu pili kavo; plin na štedilniku pa je ostal nepojasnjeno odprt in je počasi omamil vse tri.. ko so se zavedeli, kaj se dogaja, so se skušali splaziti do vrat, vendar zaman.” Iz težkega položaja v katerem se je znašel Slovenski oktet , mu je pomagal prvak ljubljanske Opere Rudolf Francl. Le ta se je takoj odzval na urgentno povabilo okteta, kajti turneja v ZDA ne bi mogla biti, sedaj že drugič, (prvič leta 1953) odpovedna.
Oktet je odšel na pot prenovljen in požel velike uspehe. Nastopili so v New Yorku, Los Angelesu, Chicagu, Clevelandu, Pittsburghu, Detroitu, Buffalu, pa v zveznih državah Utah, Kalifornija, Minnesota, Washington….v Kanadi v Torontu.
V »kovčku« sem po dobrem pol stoletju našel poleg uradnega vabila s programom osrednjega nastopa Slovenskega okteta v čast njegovi 15 letnici delovanja v Slovenskem narodnem domu v Clevelandu tudi brošuro, ki jo je izdala Slovenska izseljenska matica leta 1952 za nameravano prvo gostovanje Slovenskega okteta med rojaki v ZDA, ki pa je zaradi takratnih neugodnih političnih razmer (Mac artizem in lov na čarovnice), odpadlo. Iz omenjene brošure pa prilagam fotografijo Marjana Lipovška, kateremu ni bilo usojeno, da bi nastopal v ZDA.
Janez, lep prispevek, starejši se spominjamo te tragedije, kot bi bila včeraj. Le v naslovu zamenjaj Lipovšek z Lipušček, pa bo.
Lp, Jože Osterman
Všeč mi jeVšeč mi je
Naslov “Lipovšek…” sem že zamenjal z Janezom Lipuščkom.Vesel sem, da ti je bil prispevek všeč, predvsem pa da te je povrnil malo v preteklost. Za SIM pa je vse kar je v zvezi s Slovenskim oktetom, na nek način pomembno, LP Janez Rogelj
Všeč mi jeVšeč mi je