Zima Vrščaj, ugledna publicistka, je bila v letih 1964 – 1968 predsednica SIM. (Na zgornji sliki; Na zagrebškem letališču čaka skupino izseljencev iz ZDA).
Leta 1912 rojena Tržačanka se je zaradi protislovenskega odnosa takratnih italijanskih oblasti, tako kot številni Primorci, skupaj s starši izselila v Slovenijo oziroma Jugoslavijo. V Mariboru je končala gimnazijo, diplomirala pa na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V letih pred drugo svetovno vojno je poučevala na nekaterih slovenskih srednjih šolah. Leta 1941 je postala aktivistka narodnoosvobodilnega gibanja.
Do konca okupacije je bila glavna urednica lista Naša žena v ilegali. Po vojni je opravljala različne funkcije, nikoli pa se ni odpovedala svojemu uredniškemu delu na področju publicistike in mladinke literature. Še po vojni je nekaj let urejala Našo ženo, pozneje otroški reviji Ciciban ter Otrok in družina. Bila je nosilka partizanske spomenice 1941. Kot književnica se je predstavila tudi z objavljenimi kratkimi zgodbami za otroke, ki so izšle v mladinskih listih in knjigah. Umrla je leta 1988 in je pokopana na ljubljanskih Žalah.
V SIM je bila dejavna najprej kot glavna tajnica ( po kratkem mandatu prvega tajnika SIM Vinka Knola), nato pa kot podpredsednica. Naloge predsednice pa je opravljala v letih 1964 do 1968. Dolga leta se je uspešno ukvarjala z izdajateljsko dejavnostjo kot urednica publikacij SIM. Slovenski izseljenski koledar je urejala v letih 1958 do 1969, za revijo Rodna gruda pa je bila zadolžena od leta 1961 do 1969
Zime Vrščaj osebno nisem poznal. Leta 1988 pa sem bil na njenem pogrebu, kjer sem od svojih bodočih sodelavcev na SIM, o njej veliko slišal. Takrat sem dobil občutek, da je bila do njih in tudi do sebe zelo zahtevna. Danes ko z zamikom gledam nazaj, vidim da je pustila pomemben pečat posebej na publicističnem oziroma izdajateljskem področju.
Zgornja fotografija je zanimiva iz treh razlogov; V času njenega predsednikovanja Ljubljana še ni imela zgrajenega letališča na Brniku in zato smo hodili po naše izseljence, ki so prileteti iz ZDA in Kanade na bližnje Zagrebško letališče. Ljubljansko letališče v Polju ni bilo stanju sprejemati prekooceanskih letov.
Prihodi takratnih skupin, ki so bile praviloma polnoštevilne je bil zmeraj velik dogodek za slovensko javnost, ki se ga je udeleževal tudi takratni legendarni urednik oddaje “Za Slovence po svetu ” Ernest Petrin (prvi z leve). In ko sem gledal to fotografijo sem se spomnil na Ziminega sina Jurija Hollya, ki je bil mnogo let kasneje, prav tako dolgoletni urednik te iste oddaje na radiu Ljubljana.
V času svojega mandata je obiskala slovenske izseljence v ZDA in se ob tej priložnosti udeležila konvencije Progresivnih Slovenk Amerike, skupaj s takratnim podpredsednikom SIM Tomom Brejcem pa je obiskala tudi slovenske izseljence v nekaterih mestih zahodne Evrope.
Kovček 