Na občnem zboru maja 1971 je bil izvoljen peti predsednik SIM Drago Seliger, ki jo je vodil do maja 1979.Pred njim so SIM vodili: Tone Seliškar, Ivan Regent, Zima Vrščaj in Jože Pirkovič.
Rodil se je na Vrhniki leta 1926 in že mlad pričel sodelovati v NOG. Po osvoboditvi je v raznih krajih Slovenije deloval kot mladinski funkcionar, vodil slovensko pionirsko organizacijo in bil aktiven v drugih organizacijah. Leta 1952 je diplomiral na Višji politični šoli v Beogradu in leta 1956 na Visoki politični šoli v Ljubljani. Zatem se je posvetil novinarstvu, postal glavni urednik Ljubljanskega radia, nato pa generalni direktor RTV Ljubljana. Za poslanca Skupščine SRS je bil izvoljen v mandatu 1963-1968 in pozneje tudi za delegata Zvezne skupščine SFRJ. Od leta 1968 do 1971 je bil tudi glavni urednik Dela, od leta 1982 do upokojitve pa je bil zaposlen v ZSS. Nepoklicno je urejal tudi revijo Borec. Umrl je v Ljubljani 2002.
Ko sem leta 1989 postal glavni tajnik Slovenske izseljenske matice sem Seligerja srečeval le na Občnih zborih SIM. Vedno jk bil zelo kooperativen, dobronameren in predvsem zelo pošten. Čeprav z njim nisem neposredno sodeloval pa to ne pomeni, da nisem vedel za vse njegove ključne poteze, ki jih je kot predsednik SIM potegnil v letih 1971 pa do 1979.
Mnogo let preden smo v Sloveniji začeli govoriti o narodni spravi je bil prav Drago Seliger tisti, ki je v daljni Avstraliji prvikrat dosegel, da so za isto mizo sedeli politični in ekonomski migranti. To je dosegel z iskreno željo, da bi Slovenija posredovala kulturo vsem Slovencem ne glede na razloge izselitve in ne da bi se pri tem posipali z pepelom, kar so žal mnogi po letu 1990 tudi počeli. To je bilo leta 1972 ko je drago Seliger kot predsednik SIM z ansamblom Lojzeta Slaka obiskal slovenske naselbine v Avstraliji. Njihove koncerte je takrat obiskalo preko 8000 obiskovalcev. Seliger je tako izkoristil veliko priložnost in vzpostavil stike z društvi in posamezniki, na katerih je pozneje slonelo sodelovanje med SIM in 20.000 Slovencev obsegajočo skupnost v Avstraliji.
Uspehi te turneje so se kmalu pokazali: rojaki iz Avstralije so v večjem številu začeli obiskovati domovino, naročali so knjige, plošče in drugo kulturno gradivo. Število naročnikov Rodne grude, specializirane revije za Slovence po svetu, ki jo je izdajala SIM in jo je Drago Seliger še posebej cenil, se je skoraj podvojilo.
Tako kot tudi njegovi predhodniki na mestu predsednika SIK je bil Drago Seliger predvsem kulturni, javni delavec in publicist, šele nato pa politik. V 80 tih letih preteklega stoletja se je uvrstil v skupino tistih Slovencev, ki gesla o bratstvu in enotnosti niso istovetili z stapljanjem v Jugoslavijo in jugoslovanstvo.. Nasprotno, bil je v krogu tistih, ki jih je nekdo 20 let kasneje označi za peteline, ki so prezgodaj zapeli.
S Svojim delom in držo na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev si je prizadeval za rast in krepitev tako imenovanih nacionalnih institucij ter za aktivno povezovanje Slovenije s svetom.
Foto; Drago Seliger med rojaki na Švedskem.
To pa seveda ni bilo vedno enostavno. V času njegovega vodenja SIM še ni bilo sistemsko urejeno financiranje , takrat edine organizacije, ki se je ukvarjala s Slovenci po svetu. Prav tako pa so bile SIM nenaklonjene določene zvezne uredbe kot na primer: V maju 1972 je Zvezni izvršni svet spremenil odločbo, tako da organizacije, ki izvažajo knjige in gramofonske plošče, niso imele več pravice do 100% retencijske kvote, ampak samo do 20%. S tem določilom bi SIM izgubila večji del deviz, s katerimi je financirala svojo kulturno-prosvetno dejavnost v tujini. Na prošnjo, ki jo je SIM vložila pri Zveznem izvršnem svetu, je bila ta odločba pozneje ukinjena.
Še teže je SIM prizadela novela Zakona o prometu blaga in storitev s tujino, ki je ukinila 56. člen tega zakona. Po tem členu je namreč SIM imela pravico, da vsako leto dobi od Sekretariata za zunanjo trgovino dovoljenje za izvoz določene količine knjig, gramofonskih plošč ter izdelkov narodne obrti našim izseljencem in njihovim organizacijam.
Skratka Drago Seliger je vodil SIM v času, ko so se nad republikami v nekoč skupni dtžavi že začeli nabirati temni oblaki. Z njegovim vodenjem se je glas SIM in s tem tudi Slovenije v Beogradu vedno bolj razločno slišal.
Kovček 