Nekatere življenjske poti se končajo tako nenadoma, da za seboj pustijo predvsem tišino. Takšna je bila tudi usoda Friderike Klemenc in njene hčerke Ani, ki sta marca 1974 skupaj izgubili življenje v prometni nesreči na avstralski cesti Hume Highway blizu Benalle.
Življenje Friderike Klemenc je bilo zaznamovano z nenehnimi selitvami in velikimi zgodovinskimi spremembami. Rodila se je 15. avgusta 1886 na Dunaju, tedaj v središču velike Avstro-Ogrske monarhije. Njena življenjska pot jo je pozneje vodila v Tržič na Gorenjskem, kjer si je ustvarila dom in družino. Tam se je 5. marca 1931 rodila tudi njena hči Ani.
Po drugi svetovni vojni je družina, tako kot številni Slovenci, iskala novo prihodnost daleč od domovine. Leta 1950 so emigrirali iz Avstrije v Avstralijo in se naselili v mestu Albury v zvezni državi Novi Južni Wales. Za mnoge priseljence so bila prva leta polna negotovosti, trdega dela in prilagajanja novemu okolju. Toda postopoma so si ustvarili novo življenje.
Ani Klemenc je bila predstavnica mlajše generacije slovenskih izseljencev. S svojo prizadevnostjo je postala upraviteljica motela California v predmestju Hawthorn v Melbournu. Mati Friderika je v poznih letih živela pri njej v Alburyju, kjer sta ostali tesno povezani. Med njima je bila vez, stkana skozi desetletja skupnih preizkušenj – od Evrope do Avstralije.
Usoda je hotela, da sta tudi zadnjo pot opravili skupaj. Dne 8. marca 1974 sta se peljali po Hume Highway proti Alburyju, ko se je blizu Benalle zgodila huda prometna nesreča. Oseminsedemdesetletna Friderika je umrla na kraju nesreče, Ani pa je kljub prizadevanjem zdravnikov naslednji večer, 9. marca, podlegla poškodbam v bolnišnici v Benalli.
Njuna smrt je pretresla slovensko skupnost v Avstraliji.
Zgodba Friderike in Ani Klemenc je zgodba o življenju, ki ga je oblikovalo 20. stoletje. Začela se je v cesarskem Dunaju, nadaljevala med gorenjskimi gorami v Tržiču in se zaključila na avstralskih cestah, tisoče kilometrov od krajev, kjer sta se rodili in odraščali. Ostaja opomin, kako so bile življenjske poti slovenskih izseljencev pogosto dolge, pogumne in polne odrekanja, hkrati pa tudi kako krhka je lahko človeška usoda.
Hume Highway – najpomembnejša, a tudi ena najnevarnejših avstralskih cest
Hume Highway je glavna cestna povezava med Sydneyjem in Melbournom, dolgo približno 880 kilometrov. Že od prve polovice 20. stoletja je predstavljala življenjsko žilo Avstralije, saj je povezovala dve največji mesti in po njej potoval velik del potnikov ter tovora.
Ko sta se Friderika in Ani Klemenc marca 1974 peljali proti Alburyju, Hume Highway še ni bila sodobna štiripasovna avtocesta. Večina ceste je bila dvopasovna, brez ločenih smernih vozišč. Nasproti vozeča vozila je pogosto ločevala le sredinska črta na asfaltu. Šele v šestdesetih letih se je začela postopna gradnja obvoznih cest in podvajanje posameznih odsekov, vendar je bil velik del poti še vedno star, ozek in nevaren. Celotna trasa je bila preurejena v sodobno avtocesto šele leta 2013.
Posebno nevarni so bili dolgi ravni odseki, kjer so vozniki pogosto prehitevali počasne tovornjake. Promet je iz leta v leto naraščal, cesta pa temu dolgo ni sledila. Veliko križišč je bilo v isti ravnini, robovi vozišča so bili ozki, zaščitnih ograj skoraj ni bilo, počivališča pa redka. V dežju ali ponoči je bila vožnja še posebej zahtevna.
Prometne nesreče so bile zato pogoste. V uradnem poročilu prometnega oddelka zvezne države Novi Južni Wales za leto 1966 je Hume Highway izstopala kot ena izmed cest z največ smrtnimi prometnimi nesrečami v državi – takoj za Pacific Highway.
V šestdesetih in sedemdesetih letih je Hume Highway za številne slovenske izseljence pomenila pot med domom, službo in slovenskimi društvi. Po njej so potovali med Melbournom, Alburyjem, Canberro in Sydneyjem, obiskovali sorodnike, prijatelje ter slovenske prireditve. Bila je cesta, ki je povezovala slovensko skupnost po vsej jugovzhodni Avstraliji. Prav zato je bila vsaka prometna tragedija na tej cesti še posebej boleča za rojake, saj je prizadela majhno in med seboj tesno povezano izseljensko skupnost.
Kovček 