Ron Gomboc ob monumentalni aluminijasti skulpturi The Elder (Starešina) na razstavi Sculpture by the Sea, Cottesloe pri Perthu, 2018. Delo, visoko več kot pet metrov, predstavlja starešino in mlajšo generacijo ter simbolizira svobodo, sočutje in medsebojno spoštovanje. Skulptura je danes postavljena na Adelong Creek Walk v Novem Južnem Walesu.
Življenjska pot Ratimirja Marijana – Rona Gomboca je ena tistih izseljenskih zgodb, v katerih se na nenavaden način prepletajo različni svetovi: Slovenija in hrvaško Primorje, rokodelska tradicija in umetnost, evropska kulturna dediščina in prostranost Zahodne Avstralije. Deček, ki je otroštvo preživljal med Ljubljano in jadranskim okoljem, je v svoji novi domovini postal eden najbolj prepoznavnih kiparjev Zahodne Avstralije, ustanovitelj posebnega kiparskega parka ter avtor del, ki so našla pot v javne in zasebne zbirke po svetu.
Ratimir Marijan Gomboc se je rodil 6. novembra 1947 v Ljubljani. Njegovo družinsko ozadje je bilo že samo po sebi povezava dveh okolij nekdanje Jugoslavije. Oče Jože Gomboc je bil Slovenec, mati Nada pa Hrvatica, rojena 24. avgusta 1924 v Novem Vinodolskem na hrvaškem Primorju. Poročila sta se 6. januarja 1947 v Ljubljani. Tam sta se jima rodila Ron in hči Nada, medtem ko se je mlajši sin Jožko rodil v Reki.
Prav ta podatek pomaga pojasniti eno na prvi pogled nekoliko nenavadno okoliščino Ronovega otroštva. Čeprav se je rodil v Ljubljani, je osnovno šolo obiskoval v Novem Vinodolskem. To ni bil naključen kraj: od tam je izvirala njegova mati. Rojstvo brata v bližnji Reki še dodatno kaže, da je bila družina v petdesetih letih močno povezana s Kvarnerjem. Tako je Ron že v otroštvu živel med slovenskim in hrvaškim kulturnim prostorom, med notranjostjo in Jadranom.
Leta 1961, ko je bilo Ronu trinajst let, je družina Gomboc zapustila Evropo in se naselila v Perthu oziroma Midlandu v Zahodni Avstraliji. Za mladega fanta je bil to velik prelom: od srednjeevropskega in jadranskega okolja v hitro razvijajočo se avstralsko družbo, kjer je bilo treba najprej poskrbeti za delo in obstanek.
Tu je imel pomembno vlogo njegov oče. Jože Gomboc je v Avstraliji vodil mizarsko oziroma lesarsko in gradbeno dejavnost, pri njem pa se je Ron med letoma 1961 in 1968 izučil ter delal z lesom in v gradbeništvu. Poznejši kipar je tako svoje prvo resno znanje o materialu, konstrukciji, orodju in delu z rokami dobil v očetovi delavnici. Tisto, kar je sprva pomenilo poklicno varnost mladega priseljenca, se je pozneje izkazalo za odlično tehnično podlago za umetnika, ki je ustvarjal velike in zahtevne skulpture iz lesa, brona, bakra, jekla in aluminija.
O očetu Jožetu za zdaj poznamo še nekaj življenjskih podatkov. Rodil se je 19. januarja 1924, umrl pa 11. aprila 2009 in je pokopan na pokopališču Midland v Zahodni Avstraliji. Njegovega natančnega rojstnega kraja v Sloveniji mi doslej ni uspelo zanesljivo ugotoviti.
Toda umetnost je Rona privlačila že veliko prej, preden je postal poklicni kipar. V enem izmed poznejših zapisov se je spominjal, da je kot otrok v Ljubljani živel v bližini kemične tovarne. V jamah z glino je iskal zavržene ali poškodovane figure in v njih videl nekaj vrednega, čeprav so jih njihovi izdelovalci že odpisali. Ta otroška sposobnost, da v zavrženem materialu vidi obliko in lepoto, se zdi skoraj simboličen uvod v njegovo poznejšo umetniško pot.
Leta 1969 je bil vpoklican na avstralsko nacionalno služenje vojaškega roka in služil pri Royal Australian Engineers, Kraljevih avstralskih inženircih. Med drugim je sodeloval pri gradnji vojaškega tabora in letališke steze v Bindoonu. Pomembno je, da ga ne označujemo preprosto kot vojaka, ki je služil v Vietnamu: zanesljiv vir Avstralskega vojnega spomenika ga umešča v inženirske enote in opisuje njegovo služenje v Avstraliji med letoma 1969 in 1971.
Prav v vojaških letih pa je naredil odločilen korak proti umetnosti. Ob delu je začel obiskovati Claremont School of Art, po koncu služenja pa je nadaljeval študij kiparstva in grafike na Perth Technical College ter slikarstva in risanja na Midland Technical College. Tam je nanj močno vplival Guy Grey-Smith, eden pomembnih predstavnikov zahodnoavstralskega modernizma.
Ron Gomboc je tako v sebi združil dve na videz različni izkušnji: praktično obrtniško znanje očetove delavnice in svobodnejše mišljenje umetniške šole. Prav ta kombinacija je postala značilna za njegovo delo. Njegove skulpture niso le zamisli, prenesene v material, temveč dela človeka, ki material pozna fizično – ki ve, kako se les obnaša pod dletom, kako se kovina vari, kako se bron uliva in kako mora biti velika zunanja skulptura zasnovana, da lahko kljubuje prostoru in vremenu.
Pomemben prelom je prišel leta 1980, ko sta z ženo Terrie kupila približno 4,5 hektarja veliko posest v dolini Swan. Ron je tam zgradil hišo, atelje in galerijo. Leta 1982 je nastal Gomboc Gallery Sculpture Park v Middle Swanu, ki je postopoma postal veliko več kot zasebna umetniška galerija. Postal je prostor ustvarjanja, srečevanja umetnikov, razstavljanja velikih skulptur in spodbujanja mladih ustvarjalcev. Ron in Terrie sta od leta 1984 organizirala tudi redne kiparske pregledne razstave ter podpirala študente in nove generacije umetnikov.
Zanimivo je, da uspeh Gomboca ni ostal omejen na njegovo lastno ustvarjanje. Ko ga je leta 1993 zahodnoavstralska vlada imenovala v upravni odbor Art Gallery of Western Australia, je minister za umetnost posebej poudaril, da je Gomboc številnim umetnikom pomagal reševati tehnične probleme, jim omogočil prostor za delo in jih spodbujal, naj pri ustvarjanju vztrajajo. Njegova zasluga torej ni bila samo v tem, kaj je izdelal sam, ampak tudi v okolju, ki ga je ustvaril za druge.
Med njegova najbolj prepoznavna dela sodi spominska skulptura igralcu Heathu Ledgerju, postavljena leta 2009 v Heathcote Reserve v Applecrossu. Gomboc je Ledgerjevo družino poznal več desetletij. V delu je uporabil motive šahovnice ter jina in janga, s katerimi je skušal povezati Ledgerjevo ljubezen do šaha in njegovo duhovno plat.
Še širše občinstvo pa Gombocovo delo pozna, ne da bi vedno poznalo njegovega avtorja. Ko je bila leta 2011 ustanovljena Australian Academy of Cinema and Television Arts – AACTA, je bila med predlogi vodilnih avstralskih umetnikov izbrana prav Gombocova zasnova nove filmske in televizijske nagrade. Zlati kipec prikazuje človeško silhueto, povezano z obliko ozvezdja Južni križ, stoji pa na podstavku iz zahodnoavstralskega kamna tiger iron. Prvič so ga podelili januarja 2012. Tako je delo slovenskega izseljenca postalo avstralski filmski simbol, nekakšen avstralski sorodnik hollywoodskega oskarja.
V desetletjih ustvarjanja je Gomboc razstavljal in deloval v številnih državah – med drugim na Japonskem, Kitajskem, v Singapurju, Italiji, Avstriji, Franciji, Nemčiji, Sloveniji, Južni Koreji in Novi Kaledoniji. Večkrat je kot povabljeni umetnik predstavljal Avstralijo. Leta 2017 je denimo sodeloval na mednarodnih kulturnih prireditvah na Kitajskem, kjer so njegova dela sprejeli tudi v tamkajšnje zbirke.
Za svoje delo je prejel vrsto priznanj. Leta 1991 je bil izbran za državljana leta na območju Swan, leta 1993 pa za zahodnoavstralskega državljana leta na področju umetnosti, kulture in zabave. Leta 1994 je za delo At the Gates prejel pomembno Mandorla Art Award. Prejel je tudi avstralsko Centenary Medal za izjemno prizadevanje pri širjenju zavesti o umetnosti. Avstralski parlament je leta 2011 njegovo delo posebej predstavil kot prispevek umetnika, ki je kiparstvo Zahodne Avstralije ponesel na mednarodni oder.
Pri Ronu Gombocu je morda najzanimivejše prav to, da ga ni mogoče preprosto umestiti samo v eno kulturno okolje. Rodil se je v Ljubljani slovenskemu očetu in hrvaški materi, otroštvo je deloma preživel ob Jadranu, v Avstralijo pa je prišel kot trinajstletni priseljenec. Tam je iz Ratimirja Marijana – imena, ki ga je bilo angleško govorečim Avstralcem težko izgovarjati – postopoma postal Ron. Toda sprememba imena ni pomenila izbrisa izvora. V njegovem življenju in umetnosti so ostali sledovi evropskega otroštva, starega kiparstva in sakralne umetnosti, obenem pa se je močno navezal na avstralsko pokrajino, materiale in kulturo.
V tem je tudi posebna vrednost njegove izseljenske zgodbe. Ron Gomboc ni postal pomemben avstralski umetnik kljub temu, da je prišel iz drugega sveta, ampak deloma prav zaradi izkušenj, ki jih je prinesel s seboj: evropskega občutka za umetnost, očetove obrti, materinega jadranskega okolja in lastne pripravljenosti, da se v novi deželi nauči vsega na novo.
Iz dečka, ki je v Ljubljani iz gline pobiral zavržene figure, je tako zrasel kipar, čigar monumentalna dela stojijo v Avstraliji in drugod po svetu. Njegova življenjska pot pa ostaja tudi zgodba o priseljencu, ki je novo domovino sprejel za svojo, ne da bi moral zaradi tega pozabiti prostor, iz katerega je prišel.
Ron Gomboc v svoji galeriji Gomboc Gallery Sculpture Park v Middle Swanu pri Perthu med pogovorom z Janezom Rogljem, glavnim tajnikom Slovenske izseljenske matice, ob gostovanju Toneta Gogale in Kamniških kolednikov v Avstraliji spomladi 1993. Foto: osebni arhiv Janeza Roglja.
Pet del, ki predstavljajo Rona Gomboca
At the Gates – Pri vratih (1994)
Skulptura iz lesa, brona in bakra, s katero je Ron Gomboc leta 1994 prejel ugledno avstralsko nagrado Mandorla Art Award. Delo je nastalo ob temi svetopisemske prilike o izgubljenem sinu in sodi med pomembnejša priznanja njegovega zgodnejšega ustvarjalnega obdobja.
Spirit of the Albatross – Duh albatrosa (2005)
Monumentalna aluminijasta skulptura je bila prvič predstavljena na razstavi Sculpture by the Sea v Cottesloeju pri Perthu. Njena razgibana oblika prikliče občutek ptice, kril, vetra in gibanja. Delo je pozneje postalo del javne umetniške zbirke v Portlandu v avstralski zvezni državi Victoria.
Northern Spirits – Severni duhovi (2008)
Približno dvanajst metrov visoko jekleno delo stoji v Cyclone George Memorial Parku v South Hedlandu v Zahodni Avstraliji. Nastalo je kot spomin na žrtve ciklona George iz leta 2007. S svojo navpično obliko in osrednjo praznino, podobno plamenu, izraža spomin, izgubo in nadaljevanje življenja.
Spomenik Heathu Ledgerju (2009)
Po smrti svetovno znanega avstralskega igralca Heatha Ledgerja je njegova družina, s katero je bil Gomboc dolgoletno povezan, kiparju zaupala izdelavo spominskega dela. Postavljeno je v Point Heathcote Reserve v Applecrossu pri Perthu. V njem je Gomboc uporabil motive šahovnice ter jina in janga, povezane z Ledgerjevim življenjem in zanimanji.
The Elder – Starešina (2018)
Več kot pet metrov visoka skulptura iz aluminija je bila prvič razstavljena na Sculpture by the Sea v Cottesloeju. Stilizirani figuri starešine in mlajšega človeka izražata povezanost generacij, skrb, spoštovanje in svobodo. Danes je delo postavljeno ob Adelong Creek Walk v Novem Južnem Walesu.
Gombocov kipec za avstralski film
Med njegovimi najbolj prepoznavnimi stvaritvami je tudi kipec nagrad AACTA, avstralskega filmskega in televizijskega priznanja. Gomboc ga je zasnoval leta 2011. Pozlačena človeška figura vključuje motiv ozvezdja Južni križ, značilnega simbola Avstralije. Čeprav je mnogo manjši od njegovih monumentalnih javnih skulptur, je postal eno njegovih najbolj množično prepoznavnih del.
Kovček 