Ko so slovenski izseljenci po drugi svetovni vojni prihajali v Avstralijo, so s seboj prinašali predvsem tisto, kar je bilo mogoče spraviti v kovček: nekaj obleke, družinske fotografije, spomine na domače kraje in upanje na novo življenje. Toda z njimi so potovale tudi slovenske pesmi in melodije. Prav glasba je mnogim v prvih letih daleč od domovine pomagala premagovati domotožje in ustvarjati novo slovensko skupnost.
Med glasbeniki, ki so pri tem pustili izrazito sled, je bil Ivan Petelin, harmonikar in dolgoletni vodja oziroma eden osrednjih članov Kvinteta Bled.
Rodil se je 29. avgusta 1940 v Krškem v družini sedmih otrok. Pozneje ga je življenjska pot pripeljala v Avstralijo, kjer si je ustvaril dom in družino, vendar je vse življenje ohranil močno povezanost s Slovenijo. Eden najlepših izrazov te povezanosti je bila glasba.
Harmonika, ki je priklicala domovino
Ivan je bil izredno nadarjen harmonikar. V času, ko slovenski priseljenci v Avstraliji še niso imeli današnjih možnosti spremljati radijskih in televizijskih programov iz Slovenije ali poslušati slovenske glasbe prek spleta, je bil živi nastop slovenskega ansambla nekaj posebnega.
Ko je na plesu ali veselici zazvenela harmonika, so se mnogim poslušalcem pred očmi znova prikazali domači kraji, vaška praznovanja, nedeljski popoldnevi, družina in prijatelji, ki so ostali na drugem koncu sveta.
V takem okolju je nastal tudi Kvintet Bled.
Po podatkih, ki so se ohranili v slovenski skupnosti, je ansambel deloval približno med letoma 1963 in 1982. Avstralski SBS je ob Petelinovi smrti zapisal, da je bil Ivan kar 16 let harmonikar Kvinteta Bled in ga uvrstil med pionirje slovenskega narodno-zabavnega glasbenega življenja v Avstraliji.
Ime ansambla ni bilo izbrano po naključju. Bled je bil za izseljence eden najbolj prepoznavnih simbolov Slovenije. Že samo ime skupine je poslušalca spomnilo na domovino, kar je še posebej lepo razvidno z ovitka njihove plošče: na njem so podoba blejskega otoka s cerkvijo, fotografija glasbenikov in nagelj – še en prepoznaven slovenski motiv.
Ivan Petelin – vodja Kvinteta Bled
Dragocen podatek se je ohranil v zbirki Slovenian Association Melbourne, ki jo danes predstavlja portal Victorian Collections. Tam je Ivan Petelin pri plošči Kvinteta Bled naveden kot vodja ansambla.
V sestavi, navedeni na posnetku, so bili:
Ivan Petelin – vodja ansambla,
Branko Kojc,
Graeme Bounday,
Alojz Jakša in
Stan Kregar.
Ansambel je igral in prepeval slovenske pesmi ter slovensko narodno-zabavno glasbo.
Zasedba se je skozi leta očitno spreminjala. V poznejših zapisih med nekdanjimi člani Bleda srečamo tudi Alojza Dominjka na trobenti in Franca Verka na klarinetu. V Mislih je leta 2012 posebej zapisano, da je na klarinet v nekdanjem Bledu igral tudi Alojz Jakša. To kaže, da je šlo za živ ansambel z daljšim obdobjem delovanja, v katerem so se posamezni glasbeniki menjavali.
Od slovenskih veselic do avstrijskih in nemških klubov
Kvintet Bled ni nastopal le na slovenskih prireditvah. Ivan Petelin je s harmoniko skupaj s prijatelji desetletja razveseljeval rojake po Avstraliji, njihova glasba pa je segla tudi do Slovencev na Novi Zelandiji.
Igrali so tudi v avstrijskih in nemških klubih.
To je zanimiv dokaz, da slovenski glasbeni ansambli v Avstraliji niso živeli povsem zaprto znotraj slovenske skupnosti. S srednjeevropskim repertoarjem, polkami, valčki in melodijami, ki so bile blizu tudi drugim priseljenskim skupnostim, so lahko nagovarjali širše občinstvo.
Toda njihov glavni pomen je bil vendarle med Slovenci.
V šestdesetih in sedemdesetih letih so bila slovenska društva in verska središča po Avstraliji živahna zbirališča. Prirejali so plese, veselice, obletnice, pustovanja, praznovanja državnih in cerkvenih praznikov ter številna družinska srečanja. Glasbeniki so bili nepogrešljivi del tega življenja.
Ansambli, kot je bil Bled, zato niso bili zgolj skupine ljudi, ki so ob koncu tedna igrali za zabavo. Bili so pomembni nosilci slovenskega družabnega in kulturnega življenja.
Plošča Kvinteta Bled
Posebej pomembno je, da Kvintet Bled svoje glasbe ni pustil samo v spominih ljudi.
Ansambel je izdal tudi gramofonsko ploščo.
V Mislih so ob srečanju slovenskih glasbenikov leta 2009 zapisali, da je Kvintet Bled ploščo izdal že več kot štirideset let prej. To njen nastanek postavlja približno v čas prvih desetletij organiziranega slovenskega glasbenega življenja v povojni Avstraliji.
Primerek te plošče se je ohranil v zbirki Slovenskega društva Melbourne. Na njenem ovitku je tudi fotografija Kvinteta Bled, zaradi česar plošča danes ni le glasbeni, ampak tudi dragocen fotografski dokument slovenske izseljenske zgodovine.
Prav ta posnetek je dokaz, da je imel ansambel ambicije, ki so presegale zgolj občasno igranje na društvenih prireditvah. S ploščo so glasbo lahko odnesli tudi v domove slovenskih družin.
Predstavljamo si lahko, koliko je takšna plošča pomenila slovenskemu priseljencu v Avstraliji pred petdesetimi ali šestdesetimi leti. Postavil jo je na gramofon in sredi Melbourna ali kakšnega oddaljenega avstralskega kraja je iz zvočnika zazvenela domača melodija.
Skoraj trideset let pozneje ponovno skupaj
Eden najlepših zapisov o Kvintetu Bled najdemo v reviji Misli iz leta 2009.Pri slovenskem verskem in kulturnem središču v Kewu so 5. julija 2009 pripravili veliko srečanje nekdanjih in tedanjih slovenskih glasbenikov iz Viktorije. Pobudo je dal pater Ciril, glavni organizator pa je bil Branko Kojc, tudi nekdanji član Bleda.Program je odprl prav stari ansambel Bled.
Po skoraj tridesetih letih so njegovi nekdanji člani znova skupaj stopili na oder ter zaigrali in zapeli. Avtorja zapisa Branko Kojc in Lenti Lenko sta opisala ganjenost poslušalcev, med katerimi so nekateri ob ponovnem nastopu skupine dobili solzne oči.To ni bilo samo srečanje nekdanjih glasbenikov.Za ljudi v dvorani je bil to trenutek, ko se je za nekaj minut vrnil čas njihove mladosti, prvih let v Avstraliji, slovenskih plesov in nedeljskih druženj. Glasbeniki, ki so nekoč igrali mladim priseljencem, so zdaj stali pred isto generacijo, le da so bili vsi skoraj tri desetletja starejši.
Tri leta pozneje so se nekdanji člani Bleda znova pojavili na srečanju glasbenikov v Kewu. Misli so takrat med nastopajočimi navedle Ivana Petelina na harmoniki, Branka Kojca na kitari, Alojza Dominjka na trobenti, Franca Verka na klarinetu in Graema Boundaya na bas kitari.
Ivan torej harmonike tudi v poznejših letih ni povsem odložil.
Glasba je povezovala generacije
Ob Kvintetu Bled je zanimiva še ena podrobnost.
Glasbena tradicija se je nadaljevala tudi v Petelinovi širši družini. Ivanov nečak Frank Petelin je prav tako postal harmonikar in sodeloval v slovenskem glasbenem življenju v Avstraliji. Na srečanju glasbenikov leta 2009 ga Misli omenjajo kot odličnega harmonikarja, ki ga je Branko Kojc v mladosti spodbujal pri glasbenem delu.
Ta povezava med generacijami je za zgodovino slovenskega izseljenstva pomembna. Prva generacija je glasbo prinesla iz Slovenije, druga pa jo je nadaljevala že v avstralskem okolju.
Tako se niso prenašale le pesmi. Prenašal se je občutek pripadnosti.
Zadnjih petnajst let – boj z boleznijo
Ivanovo življenje pa ni bilo sestavljeno samo iz veselih melodij.Približno zadnjih petnajst let se je spopadal z boleznijo. Ob pomoči zdravnikov in novih načinov zdravljenja jo je dolgo obvladoval. Ko se je konec leta 2018 njegovo zdravstveno stanje dokončno poslabšalo, je mirno zavvedno odšel
Kovček 