Od dekleta s Savinjskega do predane ustvarjalke slovenske skupnosti v Avstraliji
Foto: Slava Crooks , prva z desne
Življenjske poti slovenskih izseljencev so pogosto zaznamovane s pogumom, odrekanjem, trdim delom in vztrajnostjo. Med njimi so tudi zgodbe ljudi, ki niso iskali posebnega priznanja, temveč so s svojim vsakdanjim delom, dobroto in pripravljenostjo pomagati drugim pustili globoko sled v življenju skupnosti. Takšna je bila tudi življenjska zgodba Slave Crooks, rojene Jelenič, ki je več kot sedem desetletij svojega življenja preživela v Avstraliji, vendar je ves ta čas ohranjala povezanost s slovenskim narodom in svojimi koreninami.
Slava se je rodila 28. aprila 1936 v Račicah ob Savinji v družini Ivana in Marije Jelenič. Bila je druga izmed petih otrok. Otroštvo je preživljala v času, ko življenje na slovenskem podeželju ni bilo lahko. Vojna in povojne razmere so zaznamovale številne družine, mladim pa pogosto niso ponujale veliko možnosti za samostojno in boljšo prihodnost.
Slava je že zelo mlada spoznala, da bo morala svojo življenjsko pot poiskati drugje. Pri komaj sedemnajstih letih je sprejela pogumno odločitev, da zapusti domači kraj in se poda v neznani svet. Odšla je v Trst, kjer je preživela nekaj več kot štiri mesece, nato pa se je odpravila na dolgo pot proti Avstraliji.
21. oktobra 1954 je prispela v Sydney, že naslednji dan pa v Melbourne, mesto, ki je za dolga desetletja postalo njen novi dom.
Za mlado dekle, ki je zapustilo domače okolje in se znašlo na drugem koncu sveta, začetek gotovo ni bil preprost. Tuji jezik, drugačne navade, neznani ljudje in oddaljenost od domačih so bili preizkušnja, s katero so se srečevali številni slovenski priseljenci. Toda Slava je z delavnostjo, vztrajnostjo in vedrim značajem postopoma gradila svoje novo življenje.
Sprva je delala pri redovnicah v bolnišnici Bethlehem, na oddelkih za porodnice. Pozneje se je posvečala varstvu otrok in pomoči družinam na domu. Pri teh opravilih je prihajala v neposreden stik z ljudmi, ki so potrebovali skrb, potrpežljivost in razumevanje.
8. januarja 1957 se je zaposlila v ustanovi Kew Cottages, kjer je nato ostala kar štiriintrideset let, vse do upokojitve. To je bilo pomembno obdobje njenega življenja. Kew Cottages je bila ustanova za ljudi z motnjami v duševnem razvoju, delo v takšnem okolju pa je zahtevalo veliko potrpežljivosti, odgovornosti in človeške občutljivosti. Dolga leta službovanja pričajo o njeni vztrajnosti in predanosti delu.
Ob poklicnem življenju si je Slava ustvarila tudi družino. Z možem Rodneyjem sta skupaj prehodila dolgo življenjsko pot. Bila je ljubeča mati sinu Eddieju Freiu in tašči Majdi, posebno veselje pa so ji prinašali vnuki in mlajši družinski člani Robbie, Molly, Nicole, Margo in Angus. V družinskem krogu so jo poznali kot ljubečo Nanno, ki je s svojo toplino, nasmehom in smislom za humor bogatila njihove skupne trenutke.
Srce in duša slovenskega društvenega življenja
Čeprav si je Slava v Avstraliji ustvarila dom in družino, ni nikoli pozabila, od kod prihaja. Svojo pripadnost slovenskemu narodu je izražala predvsem z dejavnim sodelovanjem v slovenski skupnosti.
Posebej pomembno mesto v njenem življenju je imelo Slovensko društvo Jadran v Victorii, kjer je bila dolga leta ena izmed najbolj dejavnih članic.
Kar sedemnajst let je sodelovala v društvenem odboru, od leta 1994 do 1997 pa je društvo vodila kot predsednica. To so bila leta, ko so slovenska društva v Avstraliji ob družabnem in kulturnem poslanstvu pomembno prispevala tudi k ohranjanju slovenske narodne zavesti ter povezovanju rojakov po osamosvojitvi Slovenije.
Slava se ni omejevala le na delo v odboru ali opravljanje predsedniških dolžnosti. Bila je človek dejanj. Redno je organizirala avtobusne izlete, pripravljala pogostitve in pomagala pri društvenih prireditvah. Njeno delo je bilo pogosto tisto manj opazno, vendar nepogrešljivo delo, brez katerega društveno življenje ne more uspevati.
Zavedala se je, kako pomembno je, da se rojaki srečujejo, pogovarjajo v maternem jeziku, obujajo spomine na domovino in med seboj ohranjajo prijateljske vezi. Prav takšna srečanja so številnim slovenskim izseljencem pomagala premagovati domotožje in občutek oddaljenosti od domačega kraja.
Slava je bila med tistimi, ki so znali ljudi povezovati. Njena vedrina, smisel za humor in prijazen nasmeh so ustvarjali domače vzdušje, v katerem so se ljudje radi zbirali.
Njena dolgoletna prizadevnost je pomemben del zgodovine slovenskega društvenega življenja v Melbournu. Društva namreč ne živijo samo zaradi svojih prostorov, prireditev in uradnih odborov, temveč predvsem zaradi ljudi, ki jim nesebično namenjajo svoj čas, energijo in srce.
Zadnja leta v Adelaidi
Leta 2020, ko je svet zajela pandemija covida-19, sta se Slava in njen mož Rodney preselila iz Melbourna v Adelaide, da bi bila bližje sinu Eddieju Freiu in njegovi družini.
S tem se je po dolgih desetletjih bivanja v Melbournu začelo novo, mirnejše poglavje njenega življenja. Bližina družine ji je omogočala, da je zadnja leta preživljala v krogu svojih najdražjih.
Tudi v Adelaidi je ostala povezana s slovensko skupnostjo, v kateri je dejavno vlogo prevzel njen sin Eddie Frei, podpredsednik Slovenskega društva Adelaide. Tako se je povezanost s slovensko skupnostjo nadaljevala tudi v naslednjem rodu.
V ponedeljek, 2. februarja 2026, je Slava Crooks v starosti 89 let mirno sklenila svojo življenjsko pot, obdana s svojo družino.
Ob njenem slovesu so se je s hvaležnostjo spominjali sorodniki, prijatelji in številni rojaki v Melbournu, Adelaidi in Sloveniji. V njihovih spominih bo ostala kot prisrčna, nasmejana in vedno pripravljena pomagati drugim.
