Danes si pod besedo oziroma pojmom skvot (ang. squat) oziroma skvoter (ang. squatter), predstavljamo eno ali več praznih stavb v mestih, ki jo je zasedel nekdo ali skupina brez dovoljenja zakonitega lastnika. Največkrat (v zadnjih letih) zapuščen objekt zaseda skupina ljudi zaradi rešitve stanovanjske stiske in/ali za opravljanje družbene, kulturne, politične dejavnosti.
V Avstriji na Dunaju je najbolj poznana Ernst-Kirchweger – Haus, na Hrvaškem Karlo Rojc v Pulju, v Nemčiji Berlin Rigaer 183. V Sloveniji pa Sokolski dom v Novem mestu, bivša tovarna Rog in Metelkova v Ljubljani.
Malokdo pa še ve, da se je v preteklosti ta izraz uporabljal predvsem za zemljišče in ne stavbe. V osnovi in tudi v zgodovini je skvoter nekdo, ki zaseda zemljišče, do katere nima zakonite pravice.
Seveda, če pa se pomaknemo v zgodovino, v tej zvezi naletimo na izseljenstvo. In ne samo v ZDA temveč tudi v Kanadi, Avstraliji, deloma tudi Argentini in Braziliji. Zasedba zemljišča, pa naj si bo to samo začasna, je temeljni aksiom izseljenstva. To je bilo gibalo ali vzvod za širjenje izseljenstva.
V temeljnem delu izseljenske literature Wilhelma Moberga »V novi domovini« je pojem skvoterja zelo lepo, predvsem pa pozitivno, opisan.
Ko je Anders Monsson pričakal nov skupino rojakov iz Švedske, ki so prestali večmesečno potovanje z dvojambornico Charlotte iz Karlshamma na Švedskem, preko oceana v New York, s parnikom do Albanya, do Buffala z vlakom in od tam do Chichaga spet z ladjo, je slišal pretresljivo vprašanje Karla Oskarja, ki je vodil skupno 15 švedskih kmetov, ki so se izselili v ZDA
»Doma sem prodal kmetijo in potovanje do sem z družino, me je stal skoraj ves tisti denar, ki sem ga dobil za kmetijo. Ostalo mi je le še 90 dolarjev gotovine. Kmet potrebuje predvsem par vprežnih živali. Nimam denarja za en par teh živali. In kako naj s to majhno gotovino pridem do svoje zemlje«?
Andres Monsson mu je odgovoril «Za zemljo boš nekaj plačal šele, ko bo naprodaj. V začetku se lahko naseliš na zemlji kot skvoter«. Oskar še nikoli ni slišal za to besedo. Anders mu je pojasnil:«Skvoter je nov naseljenec, ki postavi svoj dom na zemljišču, ki še ni odmerjeno ali prodano. Zato mu naprej za zemljo ni treba nič plačati. Ko je pa zemlja izmerjena in jo vlada hoče na dražbi prodati, ima on pred vsemi drugimi pravico nakupa, ker je on prvi prišel tja. Kdor hoče vzeti tako zemljo, jo mora le poiskati, jo zaznamovati in prijaviti zemljiškemu uradu. Potem lahko mirno živi na zemlji, dokler mu ne bo ponujena v odkup, če bo na njej imel stalno bivališče. Lahko pa mine tudi več let, preden mu bo treba za zemljo sploh kaj plačati«.
Anders Monsson je vsem svetoval: »Postanite skvoterji, vzemite neizmerjeno zemljo. Gotovina naj vam ostane za nakup vprežne živine, domačih živali in orodja«. Kmetje so se lotili iskanja primerne zemlje. Ko so jo našli, jim je Anders Monsson velel: »Vsekajte znamenja v drevesa. To pomeni, da je zemlja vzeta v zakup«. Kmetje so s sekiro zaznamovali vsak svoj javor in na olupljenih mestih je Anders Monsson s svojim nožem zarezal deset palcev visoko črko C (claim- last). Po tem bo lahko vsak, ki bo prišel za njimi, videl, da ima že nekdo pravico do te zemlje.
Tako so se naseljevala ZDA. Seveda le v zgodnjih desetletjih 19 stoletja. Zemljišča so dobivali predvsem Angleži, Švedi, Nizozemci, Danci oz. tisti, ki so pač prišli prvi. Slovenci niso bili med njimi…
In to je univerzalni znak skvoterstva danes.
Kovček 