Ali ste vedeli, da je načrt za celotno električno opremo za stadiona Maracana izdelal Slovenec?To je bil dipl. ing. elektrotehnike Martin Črnugelj iz Sao Paula.
Nogomet je v Braziliji najpomembnejša stvar. V Riu de Janeiro pa poleg njega še pustni karneval. Zato je povsem razumljivo, da je tu skoraj sveta vsaka stvar, ki je povezana s tema dvema stvarema. Slovenski izseljenci v Braziliji so bili ponosni, da so tudi oni oziroma ing. Črnugelj sodelovali pri izgradnji nogometnega stadiona Maracana. Spominjam se, ko sem leta 1991 obiskal Rio de Janeiro z ansamblom Slovenije, da so nas sicer maloštevilni Slovenci iz tega mesta najprej peljali pogledati Maracano, šele zatem slovito plažo Copa cabana.
Stadion Maracana v Riu de Janeiru je eden največjih na svetu. Uradno se stadion imenuje po Mariu Filhu, novinarju in velikem privržencu gradnje objekta. Ime Maracana se je udomačilo za stadion po soseski Ria de Janeira, ki je poimenovana po reki. Ta izvira v džungli, kjer živi posebna vrsta papige maracana, po kateri je reka dobila ime, kasneje pa nogometni stadion Maracana.
Stadion je bil izgrajen za svetovno nogometno prvenstvo leta 1950 v Braziliji. Ob otvoritvi je sprejel 200.000 gledalcev, kolikor si jih je tudi ogledalo finale prvenstva 1950, v katerem sta se pomerila Brazilija in Urugvaj. Na stadionu igrajo kar trije od štirih Rio de janeirovskih nogometnih klubov; Flamengo, Botafogo in Flumineze. Zanimivo, da je na tem stadionu leta 1971 legendarni Pele igral poslovilno tekmo za brazilsko reprezentanco proti reprezentanci takratne Jugoslavije.
Skozi desetletja je Maracano dodobra načel zob časa. Ko se je leta 1992 porušil del tribune in so umrli trije navijači, so resno razmišljali, da bi stadion porušili, a to zavoljo statusa naravne in kulturne dediščine, ki ga ima nogometni stadion Maracana, ni bilo mogoče. Leta 2000 so ga obnovili prvič in zmogljivost zmanjšali na 103.000 sedežev, šest let pozneje je po vnovični prenovi ostalo le še 82.238 sedežev. Zgodbi iz obeh let pa sta imeli nekaj skupnega – dejanski stroški so občutno presegli načrtovane.
Ko je postalo jasno, da bo Brazilija prirediteljica svetovnega nogometnega prvenstva leta 2014 in letnih olimpijskih iger leta 2016, so se odločili za vnovično prenovo. Odgovornim v državi, ki velja za peto najhitreje rastoče gospodarstvo na svetu, za astronomsko podražitev ni bilo kaj dosti mar, pomembnejša sta bila ponos in zavedanje, da gre za enega najsodobnejših objektov. »Vesel sem, ko vidim, da je Maracana znova pripravljena za igranje nogometa. Je simbol naše države« je pred otvoritveno tekmo 2. junija 2013 dejal legendarni brazilski nogometaš Bebeto, privrženci najbolj priljubljene igre z žogo pa so bili navdušeni, ko so videli sedeže, obarvane rumeno, modro in belo, kar v kombinaciji z zeleno travnato površino predstavlja nacionalne barve Brazilije.
Maracana seveda ni zgolj stadion za igranje nogometa. Ko je prepeval že pokojni Frank Sinatra, ga je poslušalo 180.000 navdušencev, izjemno dobro obiskane koncerte so imeli tudi Tina Turner, Paul McCartney, George Michael, Sting, Madonna ter skupine Kiss, Guns N’ Roses in INXS, molitev za množice pa je na njem imel tudi papež Janez Pavel II.
Nogometna legenda Ghiggia pa lahko res izjavi: »Le trije ljudje v zgodovini Maracane so utišali množico: Sinatra, Papež in jaz!«
Ghiggia se je leta 1950 s svojim zmagovitim golom v finalu Svetovnega nogometnega prvenstva v Braziliji namreč globoko zapisal v zgodovino svoje domovine-Urugvaja. Prav tako pa v zgodovino spomina brazilskih navijačev, ki so tisti dan bili na Maracani in so njegov gol, s katerim je Brazilija izgubila svetovno prvenstvo, sprejeli z molkom – 200.000 ljudi je samo nemo gledale predse…
Kovček 