Ko se človek sprehaja po strogem centru ogromnega Sao Paula, mu mora pogled zdrseti k lepemu trikotnem nebotičniku na stičišču ; Rua Sao Bento, avenide Sao Joao in Rua Libere Badaro. Nebotičnik v nežni marelični barvi izstopa po svoji lepoti od okoliških – precej višjih nebotičnikov.
Nebotičnik – Edificio Martinelli je bil zgrajen kot prvi v mestu Sao Paulo, ki se je pred drugo svetovno vojno skokovito razvijal. Njegov arhitekt je bil Madžar Vilmos Fillinger. Visok je 105 metrov in je bil ob otvoritvi leta 1934 najvišja stavba v Latinski Ameriki. Ta primat je zadržal do leta 1947, ko so ga začeli prehitevati ostali nebotičniki predvsem v Sao Paulu.
Leta 1942 so po njegovih načrtih tudi rekonstruirali glavno bolnišnico v Sao Paulu v kateri je delalo kar nekaj Slovenk.
Za Slovence v Braziliji in za samozavest slovenske inženirske stroke je potrebno povedati, da je bilo delo Ing., Anton Kadunc cenjeno v Sao Paulu. Od mestne občine prejel častno plaketo za zasluge pri gradnji mesta.
Ing. Kadunc je bil nedvomno eden izmed najvidnejših mož slovenske in nekoč tudi jugoslovanske skupnosti v Braziliji. S svojim strokovnim delom se je uveljavil tako v Braziliji kot tudi drugod po svetu in bil velik prijatelj nove jugoslovanske države
Z vso svojo družino je z prizadevnostjo sodeloval pri društvenem življenju takratnih Slovencev oziroma Jugoslovanov.
Ing. Kadunc je bil rojen 1890 v Ljubljani. V Sao Paulo je prišel z ženo leta 1923 in kmalu odprl svoj projektantski biro. Umrl je leta v Sao Paulu leta 1974 in je bil eden od ustanovitelje društva – Naš dom – Bertiga.
Dvajset let je bil predsednik jugoslovansko-brazilskega podjetja »Intibra« katerega sta ustanovila Jugobanka in Centroprom. Skupaj s svojo soprogo Josephino, ki je bila znana kot kulturna in prosvetna delavka, je med drugo svetovno vojno skupaj z ostalimi izseljenci zbiral pomoč v hrani in obleke za borce NOV. Njegov sin Aleksander je bil znani brazilski novinar. Hčerka pa je bila dolga let brezplačni odvetnik jugoslovanskega generalnega konzulata.
Kovček 