V petek 27.avgusta 2017, je bila v gradu Khislstein v Kranju, odprta razstava kiparja Jožeta Stražarja. Na razstavi, ki bo na ogled do konca oktobra, si je možno ogledati njegove , plakete, medalje in malo plastiko.
V Gorenjskem muzeju v Kranju, že hranijo nekaj kosov medalj dveh uveljavljenih slovenskih medaljerjev; Vladimirja Štovička (1896-1989) in Staneta Dremlja (1906-1992). V petek je bilo na otvoritvi razstave, na podstrehi gradu Khilstein, iz ust dr. Damirja Globočnika – avtorja razstave, moč začutiti upanje, da se bo tudi Jože Stražar zapisal v zgodovino slovenske umetnosti, posebej na področju kiparstva, kot izrazit medaljer in bo kot tak morda zapustil kranjskemu muzeju nekaj svojih del.
Poleg znamenitih Švedov; Alfreda Nobela, državnika, generalnega sekretarja OZN Dag Hammarskjlod, naravoslovca Carl von Linne, pisatelja in dramatika Avgusta Strindberga, zdravnika Axela Munteja, srečamo na Stražarjevih medaljah tudi Wolfganga Amedeus Mozarta in naravoslovca Giovanija Antonia Scopolija, avtorja prvega znanstvenega dela o naravi v Sloveniji.
Jožetu Stražarju se tudi iz njegovih medalj vidi, da že več kot 5 desetletji živi na Švedskem. Vseskozi je sicer povezan s Slovenijo. Ne nazadnje tudi tako, da si je skupaj z ženo Sumiko Kijoraha , rojeni na Švedskem japonskim izseljencem, uredil lepo majhno hišo v starem delu Kranja. Ne samo, da jo je odtrgal neizbežnemu propadu ampak je tudi pripravil prostor za eventualno bodočo galerijo.
Danes je na slovenskem malo družin z devetimi otroci. Jože Stražar iz Škocjana pri Domžalah izhaja iz ene take. Imel je sedem bratov in eno sestro. V 19 stoletju in morda še v prvi polovici 20 stoletja je bilo v Sloveniji takih družin več. In prav iz takih družin se je napajalo slovensko izseljenstvo. Tudi Stražarjevi niso izjema , dva od njih živita na Švedskem.
Čeprav sta v tujini, pa močno občutita domovino oziroma svojo širšo družino. Ni slučaj, da sestra vztraja v domačem kraju. Navkljub temu, da ima dva brata, ki živita na Švedskem ju ni nikoli doslej obiskala. ..Bratje Stražarji (Stane (1929-1998), Tone (1931-2003), France (1935), Vinko (1937-1989), Janez (1938) , Jože (1940) in Alojz (1944) so močno povezani med seboj. Slatno se vračajo domov, tako da ni razlogov, da bi jih sestra obiskala v tujini.
V petek so bili na gradu na Kranju prisotni trije; Alojz, France in Jože.
Na zelo dobro obiskani otvoritvi razstave je bila prebrana tudi pesem »Bratoma ob odhodu v tujino« ki jo je napisal France Stražar, ki je izdal pesniško zbirko»Zapoj tišina«. Avtor mi je zaupal, da jo je napisal tisti večer leta 1965, ko je prvi dan preživel brez dveh bratov. »Ko sem se vrnil iz hleva , sem enostavno moral vzeti pero in napisati…
Če morata, pojdita!
Če vama bo tujina dala vse kar si želita,
Nikar ne pozabita
Na kraj,
Kjer sta v pleničke še zavita
Iskala mamino pomoč,
Da bi besedo prvo izjecljala.
Če vama je doma težko,
Pojdita srečo v svet iskat.
Ko kruh postane vama pregrenak,
Spet k sestri, bratom, mami se vrnita,
Vrnita se nazaj v svoj dom razdrt,
Na peč domačo pokramljat.
In zbogom zdaj!
In z mislijo na dom in na očetov grob
Hodita po deželi tuji.
Če druge ne,
Te misli naj privedejo oba nazaj.
Kovček 