Pri svojem delu sem srečal veliko izseljencev iz različnih delov sveta. Poleg imena in priimka je bil razpoznanvni znak tudi poklic; »saj veš oni tapetnik, oni vodič oni strojnik » in tako naprej. Nekaj pa je bilo takih, da še danes ne vem kaj so, oziroma so bili po poklicu, se pa jih dobro spomnim. Živo se mi kažejo pred očmi in sicer po njihovem hobiju.
Eden izmed takih je bil tudi Vinko Mirt iz Sao Paula v Brazilij. Navkljub prizadevanju, da bi se spomnil pa čeprav sem se večkrat pogovarjal z njim vem le to da je bil velik ljubitelj zastav in slovenskih grbov.
Revija Rodna gruda je nekaj let zapovrstjo objavljala njegove članke o slovenski zastavi, grbih… Veliko je objavljal v reviji »Glas Korotana« ki jo je izdajal Ivan Tomanič na Dunaju. Enega izmed njih, o slovenskih imenih mesecev, je Slovenska izseljenska matica objavila v Slovenskem izseljenskem koleda ju za leto 1996. Vem dobro, da je bil ustanovitelj Slovenskega heraldičnega društva v Braziliji , kar je bil edini primer v slovenskem izseljenstvu.
Rodil se je decembra 1920. V tujino je odpotoval v usodnem letu 1945 in se pozneje nikoli več ni vrnil v domovino. V Braziliji je bil dejaven član tamkajšnje slovenske skupnosti, sledil je dogodkom v domovini in v izseljenstvu oziroma emigraciji. Iskreno se je razveselil razglasitve slovenske neodvisnosti.
Med njegovimi največjimi ljubeznimi je bila slovenska zgodovina in še posebej raziskovanje manj znanih poglavij. Zato je bil ves čas povezan tudi z drugimi v emigraciji, ki so bili z vso dušo in srcem zapisani slovenstvu.
V aprilu 1994 je doživel prvi napad možganske kapi, ki ga je za nekaj tednov prisil v bolnišnico, pozneje pa je bil v domači skrbi. Najbolj sta skrbela zanj brat Stanko in Silvija Myrt, ki sta nas na matici tudi obvestila o njegovi smrti.
Kovček 