Ko je 11. marca 2000 v Lubecku v Nemčiji, v drugi rundi s knock outom, Armand Kranjc premagal Jonathana Corna, in s tem postal prvi švedski profesionalec, ki je ubranil naslov svetovnega prvaka, so švedski navijači rajali. Malokdo izmed njih pa je vedel, da je novi stari svetovni boksarski prvak v srednji kategoriji, Slovenec rojen na Švedskem.
Po tej zmagi so tudi v švedskih medijih zapisali, da je Armand, kljub temu da govori švedščino z« Scanian« izgovorjavo , pravzaprav Slovenec, rojen slovenskim emigrantom iz bivše Jugoslavije. Ta zmaga je dala slovenski skupnosti na Švedskem še dodatni element k samozavesti. Slovenci so naj še danes ponosni.
Armand je bil rojen 7.avgusta 1973 v družini Vinka in Štefke Kranjc, ki sta se spoznala v Landskrone (Švedska) in se tam tudi poročila. Oče Vinko je bil takrat eden izmed petih članov slovenskega narodno zabavnega ansambla Lastovka. Toda prav rojstvo Armadna je bil povod, da se je Vinko posvetil bolj ženi in sinu, kot pa harmoniki..
Preden se je resno lotil boksanja, se je ukvarjal z različnimi drugimi šport. Predvsem judom in tudi karatejem v katerem ima črni pas v shotokanu.
Z boksarsko kariero je pričel v boksarskem klubu v Landskrone. Na Švedskem ni profesionalnih boksarskih klubov in tako je bil Armand primora najti drugo pot, če se je hotel profesionalno ukvarjati z boksanjem.
Preselil se je v Malmö in začel boksati za severnonemški klub iz Lubecka . Že ko se ga je prijelo ime »Lev« se je leta 1996 preselil v Lubec, kjer je kot Šved nadaljeval s svojo boksarsko kariero. Leta 1999 je postal prvikrat svetovni prvak v srednji kategoriji, ko je s tehničnim nock autom premagal Jasona Matthewsa. Nato je trikrat ubranil titulo svetovnega prvaka, dokler ga ni leta 2002 premagal Harrry Simon
Sedaj živi v mestecu Ystad v okrožju Skane , povsem na jugu Švedske. V kraju je športna legenda in učitelj boksa. Tu sicer ni veliko Slovencev, oziroma jih sploh ni, toda Armand je navkljub temu lepo in trajno zapisan v švedski – slovenski skupnosti.
Zakaj tega naši mediji ne vedo, oziroma ne izpostavljajo. Vsi tako radi govorijo samo o “Zavcih”, vse prepogosto pa pozabljamo, na naše sinove, drugod po svetu. Hvala Janez, da delite take zgodbe z nami.
P.S.: Pa da ne bo pomote. Vsa čast tudi Zavcu.
Všeč mi jeVšeč mi je