Gostovanje SIM v Argentini (Radijski kotiček) 2.dan; torek, 2. oktober 1990 Lepote in čare Buenos Airesa so nam razkrivali slovenski turistični delavci, rojeni že v Buenos Airesu.

Lepa slika Buenos Aires
Foto: Center  Buenos Airesa je znan po svetlobi in beli barvi

Popoldne 2.oktobra 1990 smo se; člani narodno zabavnega ansambla Slovenije, tercet Koledniki izpod kamniških planin  ter pesnik Tone Kuntner zbrali pred hotelom, kjer sta nas pričakala Mario Bogataj z hčerko, da nam razkažeta  Buenos Airesa.

Mario Bogataj, takrat je bil eden izmed stebrov Radijskega kotička (poleg Marije Ličan in seveda Alberta Čuka). Mario je bil doma v idrijskih hribih točneje v Ledinah in sem ga bežno že poznal preden sem prišel v Argentino.  Mislim, da je bil v začetku 1990 na obisku v Sloveniji, kamor je hodil relativno pogosto. V  Ledinah na Idrijskem je imel  še domačijo, ki jo je  rad obiskoval. Predvsem pa je zanjo skrbel , ki je s časoma postala prazna in ga vedno bolj »klicala« .  Klicu je ustregel kolikor je pač moral.

Bil je ustanovitelj prve slovenske turistične agencije Ilirija Tours  v Buenos Airesu in  s tem tudi v Argentini. Z njeno pomočjo je »staro domovino« obiskalo veliko Slovencev , ki živijo oziroma so živeli v Argentini.

V Argentino je prišel v daljnega in nemirnega 1948. Kot gradbeni tehnik se je zaposlil pri gradbeni firmi. Naselil se je v Palomaru (BA). Se tam poročil z Jolando Čuk in imel z njo tri hčere, od katerih sta tedaj ko smo bili v Argentini, dve delali v turistični agenciji. Obe sta v Buenos Airesu končali študij turizma na tamkajšnji turistični fakulteti.

V letih 1980 je bilo dela v gradbeništvu v Argentini vedno manj. Ker ni bilo novih investicij se je  država Argentina  znašla v velikih težavah. Delavci  so izgubljali službe . »Moral sem se  znajti« nam je pripovedoval. »Upokojil sem se , začel prejemati pokojnino, majhno sicer, toda redno. Že od nekdaj sem si želel delati v turizmu. Takrat nas je nekaj  Slovencev ustanovilo turistično družbo kot delniško družbo«.

Radijski kotiček Čuk, Bogataj

Foto; V času gostovanja smo kar nekajkrat nastopili v oddaji Radijskega kotička. Albert Čuk v sredini, na desni Mario Bogataj in na levi Janez Rogelj

V začetku je agencija prodajala le letalske karte, s časoma pa so pričeli tudi z izletniškim turizmom. Predvsem so se orientirali v hribovita področja Argentine.

Posebej pa je Mario  ponosen na uspešno organizacijo prvega  direktnega čarterskega poleta  iz Argentine v Slovenijo  osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Ta polet je bil mejnik v delu njegove  turistične agencije. Od takrat naprej se je osredotočil na posredovanje  obiska domačih krajev za Slovence, ki živijo v Argentini.

Ko nas je pred   ogledom Buenos Airesa peljal v svojo turistično agencijo v San Justo, kjer nas je sprejela hčerka, ki nas je kasneje vodila po mestu , smo bili presenečeni nad lepo urejeno poslovalnico, po kateri so visele slike; Kranjske gore, Vogla. V vitrini  smo videli Kompasovega Janeza, prospekte Lipice, Postojne…

Mario se je v tistih časih  odločil, da  začenja prepuščati vodenje poslovalnice hčerkama, »Vse bolj prepuščam poslovne odločitve mladim«… Mario je bil ponosen na tri hčerke, dve so v času našega obiska delale v agenciji. Sam se je največ ukvarjal s svetovanjem in vzdrževanjem poslovnih stikov z drugimi agencijami. Le te  pri njemu iščejo različne podatke o ,takrat leta 1990 še o Jugoslaviji in drugih državah Evrope, Slovenija takrat  še ni bila prepoznavna.

Buenos Aires 1990221

Foto; Spominska slika  z ogleda Buenos Airesa

Smučke sredi Buenos Airesa.

Najbolj pa nam je padla v oči velika fotografija skupine smučark na eni izmed sten v poslovalnici. Na njej so pred seboj  nerodno držale smučke. »Pripeljal sem jih na smučanje v Bariloche, znano argentinsko središče. Prvikrat so imel v rokah smučke« se smeji. Nato nam je razložil, da so Slovenci  Argentincem »odkrili« smučanje. Slovenci; Jereb, Bertoncelj, Jerman ( o njem sem v kovčku že pisal), Razinger in Arko so med služenjem vojaškega roka začeli učiti ostale argentinske vojake smučanja.  Po končani vojaščini so ustanovili smučarki klub Andino in začeli učiti smučanja tudi druge, ki jih je ta “evropski” šport zanimal.

Pozneje so iz smučarskih učiteljev postali hotelirji, njihovi otroci pa namesto njih uče smučanja turiste. Mario nam je ponosno trdil, da so Slovenci poleg smučanja razvili tudi smučarski turizem. Danes so Bariloche eno izmed  prvih in velikih turističnih zimskih središč Argentine.

Ko danes , ko je minilo že skoraj četrt stoletja po tem obisku njegove potovalne agencije, se mi pred očmi še vedno pojavljata, dve  močno  opazne značilnosti Maria;  njegova izredno mišična postava ( roke  so bil za človeka, ki se giblje v zaprtem prostoru  zelo velike in močne)  in pa glas ter govor , ki sta bila  ,  v pravem nasprotju z njegovimi rokami  – mirna,  počasna , trezna, pomirjajoča.

Nekaj let po našem obisku, so  v Radijskem kotičku prišli do različnih pogledov na bodoči razvoj radija in Marijo jih je zapustil in  začel po svoje. Kako in zakaj pa je že predmet novega pisanja.

Bariloče

Foto: Bariloche z okolico res spominjajo na Slovenijo.

 

 

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s