Foto: V tej stavbi na Kneza Miloša ulici v Beogradu je bilo nekoč Ministrstvo za zunanje zadeve Jugoslavije.
Potem, ko smo se vrnili z lepega in nad vse zanimivega ogleda Buenos Airesa, ki nam ga je pripravil Radijski kotiček in Mario Bogataj preko svoje potovalne agencije Ilirija tours, nas je zvečer že čakal prvi zares uradni sprejem.
Člani narodno zabavnega ansambla Slovenija, tercet Koledniki izpod Kamniških planin ter pesnik in igralec Tune Kuntner smo bili uradno povabljeni na sprejem v Jugoslovanskem veleposlaništvu.
Veleposlanik Rudolf Mažuran nas je pričakal pred vhodom veleposlaništva na ulici Rodrigueza Poenja. Veleposlaništvo takratne Jugoslavije je bilo v območju strogega centra Buenos Airesa, kjer je bilo več tujih predstavništev.
Stavba je bila , v primerjavi z sedanjimi stavbami; slovenskega , hrvaškega, srbskega, črnogorskega veleposlaništva v Buenos Airesu veliko. Seveda je to razumljivo, Jugoslavija je takrat štela 20 milijonov prebivalcev. Večina takratnih jugoslovanskih izseljencev v Argentini je izhajala iz Hrvaške, Slovenije, Črne gore ter manjšega števila Makedoncev in Srbov.
Foto; V tej stavbi v ulici Arroya v Buenos Airesu je sedaj veleposlaništvo Republike Slovenije.
Tako kot sem vedel, da večina slovenskih izseljencev izhaja iz ; Krasa, Brd, Istre, okolice Trta in slovenskega primorja sem tudi vedel, da je večina Hrvatov doma iz Dalmacije in otokov.
Hrvatov je od bivših Jugoslovanov v Argentini daleč največ. Po zaenkrat ne povsem točnih podatkih ( to velja tudi za podatke o Srbih, Črnogorcih, Makedoncih in deloma tudi Slovencov) jih je približno 250.000 . V tej številki so vključeni tudi potomci, različnih generacij.
Med najbolj znanimi hrvaškimi izseljenci iz Argentine so; Jakov Buratovič, Nikola Mihanovič in Ivan Vučetić.
Foto: Veleposlaništvo Republike Hrvatske v Buenos Airesu
Doma iz otoka Hvara, je Jakov Buratović postavil temelje argentinskega telegrafskega omrežje. Po njemu se imenuje manjši kraj blizu Bahia Blanca – Mayor Buratovic. Nikola Mihanovič, doma iz Dubrovnika je bil ustanovitelj argentinske trgovske mornarice. Pred 100 leti je v njegovi ladjarski družbi delalo preko 5000 ljudi, večina Hrvatov. Ivan Vučetić doma iz otoka Hvara pa je zapisan celo v svetovni zgodovini izumiteljev. Izumil je daktilograf, ki se še danes uporablja za identifikacijo oseb. Policijska šola v kraju La Plate nosi njegovo ime.
Srbov, vseh generacij je v Argentini približno 150.000. Najbolj znana sta; Milan Mihanovic, Srb iz Boke Kotorske, velik ladjar in častni konzul Avstro-ogrske v Argentini v začetku 20. stoletja in prof. Rafajlović ( doma iz Vojvodine), profesor klasične filologije na univerzi v Buenos Airesu.
Foto: V tej stavbi v Buenos Airesu je danes Veleposlaništvo Republike Srbije.
Črnogorci imajo največ svojih izseljencev prav v Argentini. Ocenjuje se, da jih je približno 30.000 (vseh generacij). Najbolj znana je družina Radonjić iz Njeguša. Dušan Radonjić je bil lastnik velikega časopisa v Buenos Airesu – El Ekonomista. Njegov sin Juan Radonjič , pa je znan politik in poslovnež. Hčerka Vanessa Radonjić pa je bila leta 1986 Miss. Argentine. Miloš Vuksanović iz Oravca je bil eden najbogatejših ljudi v Argentini. Bil je izumitelj ter ladjar. Njegovo je bilo ladjarsko podjetje La Platenne. Prva tako je bil častni konzul Kraljevine Črne gore v Argentini. Kralj Črne Gore Nikola si je zaman prizadeval, da bi postal minister za zunanje zadeve takratna kraljevine Črne Gore.
Makedoncev je po dokaj splošni in relativno nezanesljivi metodi v Argentini približno 30.000. Večina jih živi v Buenos Airesu in Cordobi.
Foto: Interese Makedonije v Argentini zastopa njihovo veleposlaništvo v Španiji.
Na sprejemu je bilo približno 300 izseljencev. Veleposlanik Rudolf Mažuran, doma iz Hrvaške je imel zelo pozitivno naravnan pozdravni govor v katerem je poudaril različnost in specifičnost posameznih narodnostnih kolonij v Buenos Airesu. Videlo se je, da se zaveda , da je veleposlanik države, ki razpada, toda formalno še vedno obstoja in on jo mora častno braniti.
Odgovoril sem mu istem stilu s tem, da direktno nisem nikoli omenil Jugoslavije temveč le nujnost ohranitve stikov med Slovenci doma in Slovenci po svetu, ter da skrhani odnosi v Jugoslaviji ne bi smeli vplivati na dobre odnose med izseljenci jugoslovanskih narodov v Buenos Airesu. Kultura in glasba pa je pri tem pomembne dejavnik.
Člani Kolednikov in ansambla Slovenije so pripravili ob tej priliki poseben program , ki je bil sprejet z velikim navdušenjem. Zapeli so tudi nekaj hrvaških pesmi. Veleposlaniku Mažuranu je to pomenilo ogromno. Sploh je bil ta veleposlanik primer, kako mora ravnati predstavnik države katero sestavljajo pripadniki različnih narodov.
Rudolf Mažuran se je po končanem mandatu veleposlanika vrnil v Zagreb in bil ustanovitelj »Hrvatske umirovljeničke stranke« (hrvaški DeSUS). Leta 2013 je umrl.
Na sprejemu sem imel veliko različnih stikov s posameznimi izseljenci in sem lahko zasledil resnično skrb, kaj bo z Jugoslavijo v bodočnosti. Njihovo pojmovanje Jugoslavije oziroma jugoslovanstva je bilo povsem drugačno kot je bilo naše. Večina jih nikoli ni bilo v Jugoslaviji. Za njih je bil to pojem – cilj , lahko rečem romantičnega gledanja, na državo, ki kot si si jo zamisli – ki pa sploh ne obstoja.
Na sprejemu so bili prisotni tudi mnogi Slovenci, ki so se naselil v Buenos Airesu po drugi svetovni vojni. Tako, da sem videl, da ne drži ocena, da hodijo na jugoslovanska poslaništva zgolj primorski izseljenci.
Kovček 