Göteborg je drugo največje mesto na Švedskem. Razvilo se je na zahodni obali ob ustju reke Gota in je najpomembnejše pristaniško mesto na Švedskem. Znano je tudi odlični univerzi in visoki tehniški šoli Chalmers.
V času naselitve Slovencev – v začetku sedemdesetih let je Göteborg štel 450.000 prebivalcev. Od tega je bilo 40.000 tujih državljanov. Med njimi tudi približno 9.000 Jugoslovanov. Slovencev pa je bilo približno 800 . Bili so enakomerno poseljeni po vseh mestnih predelih Göteborga v novih stanovanjskih naseljih, ki so v tistem času rastla kot gobe po dežju.
Zanimivo je , da Slovenci stanujejo oziroma so v začetku stanovali, v modernih stanovanjih z kopalnico in centralno kurjavo. Le tisti, ki so od vsega začetka vedeli, da so prišli na Švedsko le začasno, so se zadovoljili z manj kvalitetnimi stanovanji. Na ta način so prihranili pri najemninah in denar takoj vlagali v gradnjo stanovanjskih jih, ki so jih gradili v Sloveniji. Povprečna mesečna plača konec šestdesetih let je bila na Švedskem okrog 1.500 kron, najemnina za moderno trisobno stanovanje pa je znašala od 500 do 800 kron mesečno. Zato je razumljivo, da so tisti, ki so hranili denar za lasten dom v domovini izogibali takih stanovanj. Saj je bilo treba za hrano in druge življenjske stroške odšteti še dobršen del zaslužka. Že konec sedemdesetih lat pa je bilo na švedskem že kar nekaj deset slovenskih družin, ki so si z krediti zgradili lastne hiše. To je tudi pomenilo dokončno slovo od želja in upanja po povratku v domovino.
Lojze Tertinek iz Göteborga je za Slovenski izseljenski koledar leta 1974 napisal prispevek » Švedska in priseljenci« V članku se spomin kako je nastalo prvo slovensko društvo;
»Spominjam se prvih let v tujini, ko je bilo domotožje največje. Spominjam se nedeljskih večerov, ko smo se srečevali na domovih znancev, si pripovedovali novice, ki smo jih prejeli iz domovine. Hlastno smo prebirali časopise in slovenske knjige, ki smo jih našli pri znancih. Tu in tam je med nas zašla gramofonska plošča s poskočno polko in valčkom. Ob takih priložnostih smo tudi zapeli. Da, zapeli smo in pesem nas je prebudila. Pred leti, ko je bil na Švedskem še slovenski duhovnik. (sedaj je spet zelo aktiven in prizadeven g. Podvinski) je bila slovenska maša nekajkrat na leto tudi v Göteborgu. In če je bila maša je bilo tudi petje. Mlad organist nemškega rodu se je zavzel za naše petje. Všeč mu je bila naša pesem in pomagal je našim pevcem. Po maši so se rojaki zbrali pri skodelici kave in se pogovarjala o vsem mogočem, med drugim tudi o tem, da bi morali Slovenci v Göteborgu imeti svoje društvo po zgleda rojakov v drugih državah. Na pobudo posameznikov sta bila v tem času tudi dve slovenski zabavi in pri tem je tudi ostalo. Ideja je takrat za nekaj časa zaspala.«
V oktobru 1971 je bilo v Göteborgu ustanovljeno Združenje Jugoslovanov. Skorajda istočasno pa se je vzporedno z njim ustanovilo še »Slovenski kotiček«
Le to – na nek način – društvo Slovencev je ostalo zgolj na papirju. Pri združenju Jugoslovanov je kmalu po ustanovitvi prišlo do nesporazumov, predvsem zaradi nespretnosti posameznikov, ki niso znali prisluhniti željam večine in so delali samovoljno.
Švedska socialna uprava je dala Jugoslovanom na razpolago lasten dom in vložila precejšno vsoto denarja. Tako da je bil ustanovljen še Dom Jugoslovanov Göteborgu.
Dolga leta sta Združenje Jugoslovanov in Dom Jugoslovanov delovala ločeno. Odbor vsakega od imenovanih, ali vsaj posamezniki v odborih so menili, da le oni delajo pravilno. Žal je manjkal koordinacijski odbor, ki bi povezoval oziroma koordiniral delo obeh domov. Tako pa so dolga leta v Göteborgu delovale dve skupine ; pristaši Združenja Jugoslovanov in pristaši Doma Jugoslovanov.
Da pa je bila ironija še večja so v mestu Göteborgu v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja poleg zgoraj omenjenih Združenja Jugoslovanov in Doma Jugoslovanov delovala še sledeča jug društva Jugoslovanov v tem velikem industrijskem mestu;
- jugoslovansko društvo JEDINSTVO
- jugoslovansko društvo SLAVIJA
- jugoslovansko društvo BOSNA
- jugoslovansko društvo ABRAŠEVIĆ
- nogometni klub KOZARA
- hrvatsko kulturno društvo ZAGERB
- makedonsko društvo GOCE DELČEV
- srbsko društvo SINDELIĆ
Poleg Göteborga pa so na območju konzularnega področja Göteborga, katerega je pokrivalo jugoslovanski konzulat, delovala še naslednja jugoslovanska društva, v sledečih krajih;
- Jugoslovanski klub ARENA v ALINGASu
- Jugoslovanski klub CRVENA ZASTAVA v BILLINGSFORSu
- Jugoslovanski klub JUGO-KLUB v BORASu
- Jugoslovansko društvo BRATSTVO – JEDINSTVO v FALKENBERGu
- Srbsko društvo KOLO v V. FROLUNDu
- Jugoslovanki klub DŽEMAL BIJEDIĆ v GISLAVEDU
- Društvo Jugoslovanov GOTENu
- Društvo Jugoslovanov v HALMSTADu
- Jugoslovanski klub 25 MAJ v HUSKVARNi
- Jugoslovansko društvo JEDINSTVO v JONKOPINGu
- Jugoslovansko društvo v KUNGALVu
- Jugoslovansko društvo 29 NOVEMBER v LIDKOPINGU
- Jugoslovansko društvo JADRAN v LILLA EDETu
- Jugoslovanski klub JEDINSTVO v MARIESTADu
- Jugoslovanski klub v MELLERUDu
- Jugoslovanski klub v NASSJou
- Jugoslovansko društvo NORRAHAMMAR v NORRAHAMMARJu
- Jugoslovanski klub v NOSSEBRO
- Jugoslovansko društvo MLADEN STOJANOVIĆ v OSKARSROMu
- Jugoslovansko društvo BRATSTVO – JEDINSTVO v SAVSJO
- Jugoslovansko društvo BRATSTVO I JEDINSTVO v SKARi
- Jugoslovansko društvo VARDAR v SKARi
- Jugoslovansko društvo EDVARD KARDELJ v SKENi
- Jugoslovansko društvo v SKOVDE
- Jugoslovansko društvo EDVARD KARDELJH v TIBRO
- Jugoslovansko društvo NIKOLA TESLA v TROLHATTANu
- Jugoslovansko društvo VELJKO VLAKOVIĆ v VARBERGUu
- Jugoslovansko društvo v VARAMu.
Ne sme nas presenetiti veliko število društev z območja bivše skupne države Jugoslavije. Po podatkih Švedskega instituta iz Stockholma je bilo leta 1973 ( iz tega leta je zgornji seznam društev) na Švedskem en milijon priseljencev. Švedska je tega leta imela 8.300.000 prebivalcev. Jugoslovani so bili po številu na drugem mestu, takoj za Finci (170.000) in pred Turki (2o.300). O tem koliko je bilo Jugoslovanov na Švedskem tistega čas so dvoji podatki; po Švedskih jih je bilo 38.500 po podatkih Zveze jugoslovanskih društev pa 50.000. Turkom so sledili Poljaki z 14.000 in Grki s 13.000
Že leta 1973 pa so Slovenci iz Göteborga sporočili veselo novico: “premostili smo začetne težave in se začeli posvečati naši kulturi” Kot dokaz temu je revija Rodna gruda objavila pesem Silva Čoka – Slovenci
Slovenci smo se zbrali,
zapeli smo na glas,
to našo slavno pesem,
ki budi nam obraz.
Vsak, kdor jo sliši,
poniža naj se ne,
saj pesem je slovenska,
od naše matere.
Bodimo vsi ponosni,
hvaležni od srca,
da slišimo jo včasih,
kot da smo doma.
Čeprav smo v tujini,
med drugimi ljudmi,
ne smemo pozabiti,
da Slovenci smo le mi.
Tudi Slovenci smo imeli v tem času ; v Goteborgu Društvo dr. France Prešern in v Halmstadu Društvo Ivan Cankar ter v Huskvarni Društvo Savinja. O nji pa več v naslednji nadaljevanjih.
Se nadaljuje
Kovček 