Malmö je največje mesto v pokrajini Skane, in je za Stockholmom in Göteborgom tretje največje mesto na Švedskem.Lani je v njem živelo 312,012 prebivalcev. V širši mestni okolici pa približno 700.000 ljudi. V regiji Oresund , kamor sodi Malmö pa je v letu 2017 živelo 4 milijone ljudi.
Malmö je bil eden od prvih in najbolj industrializiranih mest na Švedskem in sploh v celi Skandinaviji. V drugi polovici dvajsetega stoletja pa se je moral prilagajati postindustrijalizmu.
Ko je leta 1971 Malmö dosegel 265.000 prebivalcev in s tem na nek način vrhunec svojega razvoja, so v njem že pognali korenine prvi Slovenci, ki so se v mesto naselili v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja. V sredini sedemdesetih let je Švedska doživela recesijo, ki je močno prizadela industrijski sektor; ladjedelnic in predelovalne industrije, kar je privedlo do visoke brezposelnosti v mnogih mestih Scania . Ladjedelnica Kockums, ki je postala simbol Malmöja kot največjega delodajalca je prenehala z delom v letu 1986. Poleg tega se je veliko družin srednjega razreda preselilo iz Malmeja v okoliške občine, kot so Vellinge, Lomma in obcine Staffanstorp , ki se profilirane kot predmestja zgornjega srednjega razreda. Do leta 1985 je Malmö izgubil 35.000 prebivalcev in se je njegovo prebivalstvo zmanjšal na 229.000 prebivalcev.
Švedska finančna kriza je v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja še povečala propad Malmöja kot industrijskega mesta. Med leti 1990 in 1995 je Malmö izgubil približno 27.000 delovnih mest, gospodarstvo pa je bilo zelo obremenjeno. Vendar pa je mesto Malmö od leta 1994 pod vodstvom takratnega župana Ilmarja Reepalua začelo ustvarjati novo gospodarstvo kot središče kulture in znanja. Malmö je dosegel dno leta 1995, vendar je istega leta zaznamoval začetek gradnje velikega cestnega, železniškega in tunelskega projekta Oresundski most, ki je povezal Švedsko s Kopenhagnom na Danskem in posredno z železniškimi linijami Evrope. Dolg je 16,4 kilometrov.
Skorajda Istočasno, so leta 1998 ustanovili novo univerzo v Malmöju na nekdanjem doku . Sledila je nadaljnja prenova neuporabljenega jugovzhodnega pristanišča. Ključna pa je bila tudi nadomestitev ,v Južno Korejo preseljene ladjedelnice Kockums crane leta 2002. Nekoč povsem industrijsko mesto je postalo uspešno pri privabljanju mestnega srednjega razreda. Saj je zaradi ugodne klime in s privlačnimi obalnimi razgledi postal atraktiven kraj življenja. Impozanten pogled na mesto pa je postal leta 2005 ,ko so zgradili najvišji nebotičnik na Švedskem in v celi Skandinaviji Turing Tiorso.
Malmö je mlado mesto s skoraj polovico prebivalstva, mlajšega od 35 let (48%).
Leta 2017 je približno 54% prebivalstva občine Malmö (179 070 prebivalcev) imelo vsaj enega od staršev, rojenih v tujini. Bližnji vzhod, Afriški rog, nekdanja Jugoslavija in Danska so glavni viri priseljevanja.
Od leta 2013 je imel Malmö peti največji delež prebivalcev, rojenih v tujini, v kateri koli občini na Švedskem. Kar 14% prebivalstva mest je tujih državljanov. Pet največjih narodnostnih skupin v letu 2014 je bilo:
- Irak (11.003)
- Srbija (8.179)
- Danska (7.916)
- Poljska (7,103)
- Bosna in Hercegovina (6.223)
Leta 2011 je bilo v Malmöju zastopanih 174 držav in približno 150 jezikov.
V tem velikem mestu pa so Slovenci relativno pozno ustanovili svoj klub z imenom Planika. To je bil četrti slovenski klub na Švedskem. O njem vec v nadaljevanju.
se nadaljuje
Kovček 