Kje in od kdaj živijo Slovenci na Švedskem ? Landskrone LIPA 11. nadaljevanje.

pristanišče Landskrone

V Landskoni na jugu Švedske, v pokrajini Scania je bilo 1. decembra 1968 ustanovljeno prvo slovensko društvo na Švedskem. Društvo se je takrat imenovalo Triglav. Glavni pobudnik in prvi predsednik društva je bil tedaj tridesetletni rojak Janez Budja, doma iz Male Nedelje na Štajerskem

Njegov oče Avgust Budja je bil po poklicu organist in ker se je v nekaj letih vsa družina preselila v Landskrono so razvili močno pevsko gibanje. Skupaj z ostalimi Slovenci so ustanovili;pevski zbor, narodnozabavni orkester Lastovke in še nekaj drugih glasbenih in pevskih skupin.

Mesto Landskone je staro srednjeveško mesto, ki se nahaja na obali Oresunda in šteje 33.000 prfebivalcev. Nastalo je na temeljih stare, nekoč, danske ribiške vasice Srnder Scby. Šele od leta 1720 je mesto pod švedsko oblastjo. Glavna značilnost mesta Landskrone, ki je leta 2013 slavilo 600 letnico obstoja je plod danske ustvarjalnosti – trdnjava – Citadela. Danski kralj Christian III jo je leta 1549 zgradil. Velik sistem jarkov okoli nje še danes deluje pa čeprav daleč na okoli ni nobene reke.

prenos (2)

Mesto je hitro raslo po industrijski revoluciji in kasnejši urbanizaciji. V prvi svetovni vojni je bila zgrajena velika ladjedelnica Oresundsvarvet. Sredi sedemdesetih let je ladjedelnica zaposlovala več kot 3500 ljudi v mestu s samo 30.000 prebivalci. Ladjedelnica so začeli zmanjševati v poznih sedemdesetih let, končno pa se je zaključila s svojim delom leta 1983.

Mesto je imelo dolga leta trajektno linijo za Kopenhagen( pristanišče Tuborg ). Landskrona se nahaja relativno blizu danske prestolnice. Od Rådhustorget (Trg Mestne hiše) v Landskroni do kraljeve palače Amalienborg v središču Kopenhagna je razdalja le 23 km. Vožnja s trajektom je trajala le 70 minut.

V začetku je bil TRIGLAV.

Po nezanesljivih podatkih, o razlogih temu sem že govoril, je približno 7000 Slovencev usoda pripeljala na Švedsko v 60 oziroma 70 letih prejšnjega stoletja. Na jugu v mestu Landskrone se je naselilo 150 slovenskih družin. Kraj je znan po ladjedelništvu. Danes po 50 letih računamo da tu živi približno 600 rojakov, vštevši tudi drugo generacijo. Slovenci rojeni na Švedskem, so si po večini izbrali švedske in finske ali druge zakonske partnerje, zelo redko pa Slovence. Tretja generacija slovenskih potomcev na Švedskem se je zategadelj globoko zakoreninila v švedska tla.

Sledilo je društvo SLOVENIJA.

decembra 1968 je bilo ustanovljeno društvo Triglav. Leta 1973 se je ustanovilo še novo društvo Slovenija

Člani so bili razpeti med staro in novo domovino. V društvu je včlanjenih okrog 50 družin ,oziroma 180 družinskih članov, kar je približno ena tretjina vseh Slovencev v Landskrone in okolici. Poizkusili so se udomačiti med drugimi ljudmi z drugačnimi značaji, izročili in kulturami. Izseljenci oziroma zdomci, kot smo jim takrat radi govorili, so oziroma še vedno nenehno nihajo med izročili preteklosti in načrti za prihodnost, obenem pa so vse bolj in bolj postajali del švedske družbe, pri tem pa nikoli niso pozabili na svoje slovenske korenine.

Valovi Lipav iz Landskrone 1264

Združitev TRIGLAVA in SLOVENIJE v LIPO.

Konec novembra 1977 je prišlo do velike spremembe v društvenem življenju Slovencev v Landskrone. Na skupnem sestanku obeh dotedanji društev v Landskorni; Slovenskega kulturnega društva TRIGLAV in Kulturnega – prosvetnega društva SLOVENIJA, 20 novembra 1977 so sklenili, da se bosta obe društvi združili v eno, z imenom Slovensko kulturno društvo LIPA. Popoln uspeh združitve pa je bil viden že kak mesec kasneje, ko se je povečalo število članov novega društva, zmanjšale pa so se ekonomske težave, kulturne in športne dejavnosti pa so se povečale. Tradicionalno silvestrovanje 31 decembra je potekalo tako, kot lahko poteka le med našimi rojaki -praznično in veselo. Za ples je igral, takrat še, švedski ansambel Bo Svenson s svojimi fanti.

Bogata kulturna aktivnost LIPE od vsega začetka.

Kulturna sekcija SKD Lipa ,ki jo je vodila Avguština Budja je bila razdeljena na:

Ansambel LASTOVKE s šestimi člani,
vokalni trio sester Budja,
otroški zbor VALOVI,
še dve otroški skupini od katerih ena igra druga poje.
Moški pevski zbor LIPA ki ga je vodil Tomo Vitanc je prvič nastopil 3. junija 1978 v festivalu v Malmeju. Vsem se je močno prikupila šestletna Arabela Vitanc, ki je ob spremljavi očeta Toma na harmoniki pogumno zapela švedsko pesmico Prebarvala bom ves svet za mamico. Bratec in sestrica Matjaž in Alenka Černac sta prvič pred občinstvom zapela pesem Jaz imam pa orglice. Tudi šestletni Robert Pukmamajster in nekoliko starejši leo Semprimožnik sta ta večer ( 8 .marec) prvič nastopila pred občinstvom. Prvi na harmoniki drugi pa na kitari.

Sestre Budja Landskrone 19781269

Avguština Budja, motor in duša društva Lipa, predvsem njihovega kulturnega življenja, je bil neumorna snovalka različnega kulturnega delovanja društva. Posebej je bil odmevna njena literarna ustvarjalnost. Prav iz tistih časov – začetkov delovanja LIPE, sem našel njeno pesem o rojstnem Celju. Domotožje jo je, tako kot večino izseljencev, vseskozi sledilo.

Celje, moj dom

Pomladni vetrovi nad Celjem šumijo,

Savinje valovi ob njem se valijo.

To je moj rodni kraj ,k tebi želim nazaj!

Vem, da tam je pomlad, v soncu je stari grad.

Gleda na celjsko stran, vošči mi: Dober dan!

Jase spreminja v raj, rožnati mesec maj,

Ko vas s spominih uzrem, solzo otrem!

Gradu razvaline na strmi pečini

So del zgodovine, a zame spomini…

V duhu zdaj gledam vse, jase in vas steze,

Vedno se vračam tja, kjer veter šepeče,

To je moj rodni kraj, k tebi želim nazaj,

Vedno se vračam tja, kjer sem doma!¨

Valovi Lipav iz Landskrone 1264

Udeležba na slovenskih kulturnih festivalih.

Kulturne skupine slovenskega društva Lipa so stalno nastopale na osrednjih kulturnikih prireditvah slovenskih društev na Švedskem. Kraji festivala so krožili po Švedski.

Pz Triglav iz Landskrone 1263

Prva slovenska smrt v Landskroni.

Po hudi bolezni je 31. oktobra 1979 umrla slovenska rojakinja Anica Prevolnik, stara komaj 43 let. Bila je dobra žena in skrbna mati trem otrokom.. 8 novembra so jo številni sorodniki, znanci in prijatelji iz Landskrone in okolice spremili k zadnjemu počitku na pokopališču v Landskrone. Številni venci, rože, preko sto pogrebcev ter solze na licih vseh so pričale, kako težka je bila ločitev od Anice, katere življenjska pot je bila končana tako prekmalu. MPZ Lipa ji je ob grobu zapel dve slovenski žalostinki; Gozdič je že zelen in Vigred se povrne.

Mladinska sekcija LIPICA 16.2. 1991 so ustanovili mladinsko sekcijo LIPICA. Predsednica je bila Natali Lazukič. Ustanovili so še ; mešani pevski zbor, otroško literarno sekcijo, moški kvartet, kuharski krožek mladinsko glasbeno skupini. Tercetu sestre Budja so se tega leta pridružile še sestre Lazukovič.

Sestre Budja )Lazukičeve sestrea) Landskrone 19881271