Pred nekaj dnevi me je FB prijateljica dr. Irene Mislej, ko nam je zelo lepo opisala glasbene užitke, ki jih je dobila od brata Roberta, spomnila nanj. Relativno dobro sem ga poznal, pa čeprav seveda nisem bil z njim v tako tesnih stikih kot sem bil z Irene.
Glede na to, da je razdalja med Slovenijo in Argentino velika in da sva se zelo redko srečala, so bili najini stiki predvsem telefonski oziroma pismeni. To pa seveda ni pomenilo, da ne bi bil zelo dobro obveščen v dogajanja v Sloveniji.
Prav preko sestre in po redni pošti nam je stalno pošiljal različna gradiva. Usoda je hotela, da sem pred dnevi v “kovčku” našel štiri fotografije in listek z pisavo Milene Gregorič (sodelavke na Matici, ki je živela v Argentini) zgolj z opombo : Poslal Roberto Mislej 18. maj 1976. Na dveh fotografijah je bilo z drobno pisavo opisano življenje slovenskega kmetovalca v Argentini v Villa Regini Franca Fabčiča . Avtor tega teksta je bila Ana Mislej.
Danes seveda ne vem, če je takrat revija Rodna Gruda objavila fotografije oziroma tekst. Mislim, da ne. Je pa zato danes prilika, da lahko to opravim.
Kot rečeno Ana Mislej je datirala svoj zapis z 13. junijem 1970. V njem se je čutil ponos na slovenskega kmetovalca, ki je bil takrat uspešen pridelovalec sadja in orehov v v Villa Regina oziroma Rio Negru. Praviloma so slovenski izseljenci v Argentini prihajali iz majhnih kmetij na Krasu, Brdih in Vipavski dolini. Zato je bil podatek, da Fabčič razpolaga z kmetijo na 11 hektarjih kar pomembne podatek. Takrat je prodal na leto 15 tisoč zabojev jabolk in hrušk. Vsak zaboj je bil težak 22 kilogramov.
Bilje tudi pridelovalec orehov, ki jih je pridelal kar tono. Ani se je zdelo pomembno, da je na fotografiji poudarila, “da imajo tu svoje (mašine – turbine) za škrofit sadno drevje proti mrčesom imenovanih plage”, Posebej je izpostavila, da je potrebno “večkrat na leto škrofiti”
Četrta fotografija, pa prikazuje končanje stanovanjske hiše rojaka Fabčiča. Glede na čas nastanka zapisa -1970 je povsem razumljivo, da je bila z to fotografijo prikazana, toda nikoli izrečena, misel : “Izplača se mu. Ni se izselil zaman.” Na nek način, povsem razumljiva ugotovitev. Jasno je, da vsak izseljence potrebuje potrditev svoje odločitve, da se je izselil oziroma odšel na bolje.
Kovček 