Vsako leto se v začetku julija v Sloveniji organizira več prireditev, ki so namenjena Slovencem , ki živijo zunaj Slovenije. Osrednja prireditev je Dobrodošli doma, ki jo organizira Urad za Slovence po svetu.
Kar nekaj FB prijateljev me je prosilo, da povem oziroma razložim genezo oziroma nastanek tega srečanja. Za to prireditev se uporablja naziv »tradicionalna«. Marsikoga pa zanima kako in kaj je zgodilo s prireditvijo Srečanje v moji deželi oziroma kaj so to bili Izseljenski pikniki, ki jih je organizirala Slovenska izseljenska matica prvo soboto v mesecu juliju.
Obiski izseljencev v domovino, v rojstni kraj ali pa zgolj obisk kraja porekla svojih prednikov je od vedno eden glavnih ciljev-načrtov vsakega izseljenca. Videti svoje domače, sorodnike, prijatelje, znance. Občutiti kako žive, kako se razvijajo, je eno izmed največjih upanj slehernega izseljenca.
Domovina si je vedno prizadevala te obiska dobro pripraviti. Izseljenci so preko vtisov, ki so jih dobili na teh prireditvah preverjali svojo odločitev za izselitev. Ta srečanja so bila, oziroma so dostikrat tudi direkten povod za nove obiska ali celo vrnitev domov.
Že v obdobju pred 1941 letom, so takratne jugoslovanske oblasti, organizirale »Izseljensko nedeljo«. Le ta pa ni nikoli zaživela v najširših množicah. V glavnem so te prireditve izzvenele v objokovanje težkih usod naših ljudi, ki so morali za kruhom na tuje.
Tri leta po ustanovitvi Slovenske izseljenske matice, leta 1954, je le ta skupaj s takratnimi družbeno političnimi organizacijami organizirala po celotni Sloveniji »Izseljenski teden«. Skupaj s predstavniki izseljenskih matic takratnih republik skupne države so se odločili, da bodo ti izseljenski tedni tradicionalne prireditve v času od 15 do 22 avgusta. Zato ker je bilo takrat največ naših rojakov na obisku v domovini. S tem tednom je domovina želele dokazati, da svojih sinov in hčera ni pozabila, pa čeprav so razdrobljeni po širnem svetu. Obenem pa je želela izraziti svojo veliko hvaležnost, ker jo niso pozabili in so ji pomagali v njenih najtežjih letih druge svetovne vojne in za vso materialno pomoč, ki so jo v prvih letih obnove porušene domovine pomagali na novo izgraditi. Izseljenski teden je bil namenjen tudi prebivalcem Slovenije, da jih še bolj seznani z življenjem in delo naših rojakov v tujini ter jih z njimi bolje poveže.
Tudi v letu 1955 je Slovenska izseljenska matica , skupaj s ostalimi maticami v takratni Jugoslaviji organizirala ta izseljeniški teden. Navkljub veliki podpori oblasti pa se je kmalu opazilo, da »vse jugoslovanske » akcije ne uživajo velike podpore. Slovenski izseljenci so si želeli aktivnosti predvsem v Sloveniji in teh so se v največji meri tudi udeleževali. Podobno je veljalo za hrvaške, srbske in ostale izseljence. Takratne podružnice SIM v močnejših področjih po Sloveniji pa so v čast rojakom priredile sprejeme (največji je bil v Trbovljah).
Poleti 1956 je bila na obisku v Sloveniji večja skupina ameriških izseljencev, ki so želeli proslaviti ameriški Dan neodvisnosti in so zaprosili SIM, da jim pomaga pri iskanju primernega prostora. Matica jim je svetovala lep in za ta letni čas primeren kraj v osrčju slovenskih gora – Kamniško Bistrico. In 4. julija so tako skupaj ; SIM in prireditveni odbor Slovencev iz ZDA, ki so ga sestavljali; Frank Česen, J.F. Durn, Erjavec, C. Stockel ter Okorn prvikrat organizirali »Ameriški piknik«
Organizacija in vzdušje na pikniku je bilo odlično. In leta 1957 je nova skupina izseljencev iz ZDA že vedela, da bodo kot lojalni državljani ZDA slovenskega rodu ameriški praznik Dan neodvisnosti praznovali v Sloveniji. In to se je tudi zgodilo; to pot na Polževem nad Višnjo goro. Dom in okolica je bila premajhna, da bi gostila vse ameriške rojake in njihove sorodnike iz Slovenije. Tudi to pot je bilo vzdušje enkratno. In kronisti tistega časa so že govorili o uspešnem » 2 Ameriškem pikniku » v Sloveniji 4 julija 1958 je bilo v asi Ribno pri Bledu preko 150 ameriških izseljencev in več sto domačinov. Za zabavo je skrbel znani instrumentalni kvintet bratov Avsenik, slovenske narodne plese je izvajala domača folklorna skupina. V prireditvenem odboru sedaj že tradicionalnega 3. ameriškega piknika so sodelovali rojaki; Vincent Pink, Mary Matjašičeva iz Kalifornije, Ciril Rant iz Detroita, Frank in Mary Šerjak iz Detroita ter Frančaka Erdedck iz Chicaga. Tudi kaplje dežja, ki so , žal padale niso mogle pregnati smeha in vriska ter dobre volje, ki je ta dan vladala v tem delu Gorenjske.
Polhov Gradec je bil 4.julija 1959 prizorišče 4. Ameriškega piknika, ki se ga je udeležilo preko 200 rojakov iz različnih predelov ZDA. Polega zabavnega dela so izseljenci bili deležni različnih sprejemov širom Slovenije.
Na pikniku je bila tudi do sedaj največja skupina (128) rojakov iz ZDA (Slovenska dobrodelna zveza).
Kovček 