Vsako leto se v začetku julija v Sloveniji organizira več prireditev, ki so namenjena Slovencem , ki živijo zunaj Slovenije. Osrednja prireditev je Dobrodošli doma, ki jo organizira Urad za Slovence po svetu.
Kar nekaj FB prijateljev me je prosilo, da povem oziroma razložim genezo oziroma nastanek tega srečanja. Za to prireditev se uporablja naziv »tradicionalna«. Marsikoga pa zanima kako in kaj je zgodilo s prireditvijo Srečanje v moji deželi oziroma kaj so to bili Izseljenski pikniki, ki jih je organizirala Slovenska izseljenska matica prvo soboto v mesecu juliju.
Pred tremi dnevi, točno 4. julija)sem na kratko prikazal aktivnosti namenjenim Slovencem po svetu, ki jih je nekoč izvajala jugoslovanska država. Na kratko sem jih naštel oziroma opisal, vključno z letom 1959. Prav tako sem opisal kako so se začeli prvi – ameriški pikniki.
V nadaljevanju prispevka pa bom poizkusil podati kronologijo tovrstnega zbiranja Slovencev po svetu, ki so bili v začetku julija na obisku v Sloveniji. od leta 1959 pa do 1967
- Okoli tri tisoč ljudi se je zbralo 4.julija 1960 na 5.ameriškem Pikniku v Polhovem Gradcu. Z zanimanjem so poslušali govore posameznih predstavnikov izseljenskih organizacij, ki so poudarjali predvsem svoje presenečenje nad ogromnim gospodarskim napredkom Slovenije.
Govorili so; Joseph Culkar , predsednik Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ), Camilus Zarnik, predsednik federacije društev SNPJ, John Germ, predsednik Kranjsko – slovenske katoliške jednote, Josephina Zakrajšek, Predsednica Progresivnih Slovenk Amerika, Albina Novak, glavna tajnica Slovenske ženske zveze, Donald Lotrich, član glavnega odbora SNPJ.
- julija 1961 je bil organiziran tradicionalni 6.piknik za ameriške rojake v Postojni. Udeleženci piknika so si ogledali Postojnsko jamo, Predjamski grad ter lepo število ostalih prireditev. Na pikniku pa so prvikrat sodelovali v večjem številu slovenski rojaki iz Argentine.
4.julija 1962 je bil 7. ameriški piknik na Otočcu na Dolenjskem. Navkljub celodnevnemu deževju so v gradu nastopili; pevski zbor Dušan Jereb iz Novega mesta. Za njim so zapeli in zaigrali Adlešičani v narodnih nošah. Vztrajno je skrben za dobro voljo zabavni ansambel Boris Frank iz Ljubljane. Barve izseljencev so zastopali : Tončka Simčič iz Floride, nekdanja solistka Glasbene matice iz Clevelanda.
Na uspešni licitaciji, ki sta jo vodila Vincent Pink iz Kalifornije in Mary Matjazich iz los Angelesa so prodali veliko serce spleteno iz maslenega testa, ki ga je poklonila rojakinja Francis Vidmarjeva.
- julija 1963 je bil na Otočcu pri Novem mestu organiziran že 8. »ameriški piknik«.
V to pot v lepem vremenu se je piknika udeležilo preko 400 rojakov, največ iz ZDA, vsaj trikrat toliko pa njihovih prijateljev, sorodnikov in domačinov iz okolice. Organizatorji so se razveselili tudi številne udeležbe rojakov iz Kanade in Francije. V bogatem kultnem programu je sodelovala pevska skupina Franceta Marolta iz Ljubljane. Pela sta kar dva odlična okteta :Slovenski in Dolenjski. Ves čas pa je skrbem za prijetno razpoloženje ansambel Borisa Franka s svojimi »Krajnci«.
Tokrat je potrebno omeniti, da so istega leta podružnice Slovenske izseljenske matice organizirale podobne prireditve v času , ko je največ izseljencev na obisku v različnih krajih Slovenije . Tega leta so bile take prireditve na Vrhniki, v Murski Soboti, Trbovljah in Zagorju
- Osrednja prireditev za naše rojake v letu 1964 je bil že sedaj tradicionalen izseljenski piknik, ki je bil organizirana 4. julija na Vinomeru nad Metliko. Udeležilo se ga je okoli tisoč ljudi, med njim je bilo skoraj petsto izseljencev. Poleg ameriških Slovencev in Hrvatov so bili na pikniku tudi izseljenci in povratniki iz Mehike, Argentine in iz evropskih držav. Predstavniki hrvaške izseljenske matice so pripeljali na piknik tudi skupino Gradiščanskih Hrvatov.
Leta 1965 se je SIM spomnila dvajsete obletnice konca druge svetovne vojne ta namen je izseljenski teden obeležila s prireditvami ki so obeležili prispevek izseljencev k koncu druge
svetovne vojne. Tako je bila na SIM postavljena razstava dokumentov, fotografij in tiska med NOB in v prvih povojnih letih. Čeprav nepopolno, je gradivo prikazalo enotno akcijo slovenskih izseljencev v severni Ameriki, Kanadi, Južni Ameriki in v evropskih deželah. Takrat sloviti Partizanski invalidski pevski zbor pod vodstvom prof. Radovana Gobca je posvetil celovečerni koncert našim izseljencem. Tudi Koroški akademski oktet se je predstavil našim rojakom na večeru, ki je bil posvečen izseljenski prozi, ki so jo ustvarili slovenski avtorji v tujini in doma. Prispevek Društva slovenskih književnikov v Izseljenskem tednu je bila ureditev in otvoritev Spominskega muzeja Louisa Adamiča v Prapročah pri Grosupljem. Za začetek skromno, a skrbno urejeno sobo v rojstni hiši Adamiča je bil začetek velikih načrtov za zbiranje , urejanje in ohranjanje gradiva za zgodovino slovenskega izseljenstva. Sam piknik pa je tega leta bil organiziran v Grobljah pri Domžalah. Čeprav je tudi to leto skoraj ves 4. julij deževalo in so bili številni udeleženci prikrajšani za del bogatega kulturnega programa so bili vseeno zadovoljni.,
- Leta 1966 je bil osrednji – tradicionalni piknik v Ilirski Bistrici. Prav tako pa so podružnice SIM organizirale svoje prireditve, kajti SIM se je odločila, da to leto izseljenski teden poteka po podružnicah, ki pa ga je tudi organizirala zadnjikrat Na ta način je SIM prva v Jugoslaviji prenehala prenehala z organizacijo jugoslovanskih tednov izseljenstva, ki se niso pokazali za najbolj domiselne.. (se nadaljuje)
Kovček 