Domotožje je eno izmed ključnih značilnosti izseljenstva. To ni samo slovensko občutje ampak ga lahko označimo za univerzalnega, da ne rečem globalnega. Kjer je izseljenstvo je tudi domotožje.
Maria Vajda Bonnefeli iz Mattesona, Ill. ZDA je maja 1995 objavila pismo v Rodni grudi.
»Rodno grudo redno prebiram in čutim kar nekakšno zavist do vseh teh Slovencev, ki živijo, v Argentini, Avstraliji, Evropi in tudi tukaj, v ZDA med svojimi ljudmi. Živijo taro rekoč v slovenski sredini, imajo svoja društva, organizacije in cerkve, pevske zbore, plesne skupine. Lahko se med seboj pogovarjajo v slovenščini, prirejajo veselice ipd. Zakaj zavist? Boste morda vprašali. Vendar pa tam, kjer sem jaz živela, nisem nikoli slišala slovenske besede, nikoli nisem videle nikogar iz Slovenije«
Matteson, bolje rečeno vas, leži v območju Cook 26 kilometrov severno od velemesta Chicaga. Vas so 1870 ustanovili nemški naseljenci. Ime je dobila po takratnem guvernerju Illinoisa Joela Mattesona. V kraju, po naših podatkih, ne živi poleg ga Marije Vajda Bonefelli noben Slovenec ali potomec le teh.
»Ko sem po nekaj letih prvič prišla v Slovenijo in poslušala slovensko govorico, se mi je zdelo, kot da poslušam čudovito glasbo. Ko je prišel čas vrnitve, mi je bilo nepopisno hudo. V zadnjem trenutku sem skočila iz avtomobila in pograbila pest slovenske prsti, ki je bila potem vsa mokra od mojih solz. To prst sem potem hranila v majhni škatlici, bila je moj zaklad vse do današnjega dne, ko jo je moj mož vrgel proč in jo poteptal. Ni mogel razumeti mojega nepotešljivega domotožja in , kot je rekel «histerične ljubezni do Slovenije«. Z bolečino v srcu in solzami v očeh sem gledala, kako se je moja temna slovenska prst razsula po peščenih tleh, vroč veter pa jo je raznesel na vse strani.. Še danes mi je hudo ob teh spominih.«
Ko človek bere podobna pisma ali posluša ista razmišljanja izseljencev širom sveta lažje razume kaj pomeni izraz -rodna gruda.
Švedi, ki so v drugi polovici 19 stoletja masovno zapuščali svoje domove in se v izogib lakoti selili v ZDA, so zadnji dan ko so zapustili borno prazno hišo , nad podbojem vhodnih vrat z nožem izbrskali pest ometa in ga vstavili v svoj mošnjiček. Dolga leta so ga v novi sredini skrbno negovali. Tistega davnega jutra, ko so zapustili dom v hladni Švedski niso mogli vzeti prgišča zemlje , ker je bila…. le ta zmrznjena.
Kovček 