Zgodovina SIM -7.del POLOŽAJ SLOVENCEV NA TUJEM OB USTANOVITVI SIM (1951)

 

Najstarejše sloven. društvo 1898471

Foto: Prvo slovensko društvi v Nemčiji

Z natančnim številom v tujini živečih Slovencev takratna SIM ni razpolagala. V avstrijskih virih so bili številni slovenski izseljenci registrirani kot Avstrijci, oziroma so jih tuji uradniki obravnavali kot Nemce. Značilno pa je, da tokrat o tistih Slovencih, ki so se izselili v nemške dežele iz Avstrije (okolice Leobna, Judenburga in Brucka), ne govorimo kot o izseljencih, pa čeprav celo avstrijska statistika v letih od 1890 do 1900 navaja, da je samo v Gradcu živelo 15.000 slovensko govorečih priseljencev, v krajih Judenburg, Leoben in Brucke pa 8.700 Slovencev. Od 1890 do 1910 se je iz teh krajev monarhije izselilo v Nemčijo do 60.000 Slovencev, ki so se pozneje domala vsi asimilirali.

Najstarejše slovensko izseljenstvo v večjem obsegu v tujini datira okoli leta 1860 in je živelo v Vestfaliji. Uradna nemška statistika iz leta 1933 sicer govori o 17.250 Slovencev, tako da so na SIM na začetku leta 1950 ocenili, da je v Vestfaliji živelo 40.000 Slovencev. To razliko v številki lahko razumemo tako, da je nemška statistika štela vsakogar, ki je imel nemško državljanstvo, za Nemca. Vestfalski Slovenci so se razmeroma hitro odtujili domovini, vendar so še pred Hitlerjevim režimom imeli slovensko šolo.

Nacionalsocialistični režim pa je uničil vse njihove organizacije, društva in knjižnice. Slovenci v takratni Nemčiji so ostali nepovezani in povsem osamljeni. Na prvem občnem zboru SIM je bilo ugotovljeno, da je bil eden neuspehov izseljenske politike tudi ta, da ni znala najti poti do teh Slovencev.

Mladina, čeprav so nekateri celo kot brigadirji gradili progi Brčko–Banoviči v Jugoslaviji, so se hitro asimilirali v nemško okolje. V petdesetih letih prejšnjega stoletja vestfalski Slovenci niso imeli niti enega društva. Tone Seliškar je na občnem zboru pozval: »Na vsak način je potrebno, da nekdo od nas pride mednje in da vsaj ob njihovi smrtni uri napiše tragedijo tolikih tisoč Slovencev, ki so par sto kilometrov od svoje rojstne domovine utonili, potem ko so se obupno lovili za koščkom kruha.«

 

Položaj med Slovenci v Franciji in na Nizozemskem je bil nekoliko boljši. V teh dveh državah se je narodna zavest dvignila, odkar je bila SIM z njimi v tesnejšem stiku, zlasti pa se imamo za tamkajšnje tako zavedno stanje zahvaliti obema nekdanjima slovenskima konzuloma, g. Žuglju in g. Žavcarju, ki sta tam delovala.

Prav primer konzula Žuglja, ki je bil med drugim v letih od 1971 do 1979 glavni tajnik SIM, je že takrat kazal, kako nujno je, da pri takratnih jugoslovanskih zastopstvih v deželah, kjer prebivajo slovenski izseljenci, delujejo tudi slovenski diplomatski uradniki. Tovrstna aktivnost je matica gojila vse do konca razpada Jugoslavije 1990. V tem času ji je uspelo vplivati na takratne kadrovske odločitve zunanjega ministrstva v Beogradu, da so predvsem v ZDA kadrovali slovenske diplomate (Anton Stipanič, Zofka Klemen Krek, Ivo Vajgl, Matjaž Jančar in drugi).

Kadar govorimo o tem, koliko Slovencev je v času nastanka SIM živelo po svetu, razpolagamo z najbolj natančnimi podatki o ameriških Slovencih. To je bila največja izseljenska skupina, ki je v letih 1950 štela 300.000 Slovencev. Z njimi je bila oziroma je še SIM najbolj povezana, kajti pri takem številu Slovencev, zlasti v deželi, kjer ni bilo nacionalne nestrpnosti, kot na primer v Nemčiji, se je tam še najbolj ohranila zavedna slovenska misel, saj so vodstva posameznih velikih slovenskih organizacij prevzemali že tam rojeni Slovenci, torej pristni Američani, ki pa so se popolnoma zavedali svojega slovenskega rodu, na katerega so zelo ponosni.

Ko je SIM začela delati, so Slovenci živeli še v Argentini (30.000), Urugvaju (3000), Braziliji (5000), Egiptu (6000). Izseljencem v teh državah je SIM ob svojem začetku delovanja posvečala veliko pozornost, toda zaradi oddaljenosti sprva ni vzpostavila veliko stikov.

V petdesetih letih prejšnjega stoletja je zaradi ekonomskih razlogov nastalo slovensko izseljenstvo v Kanadi in Avstraliji. S tema dvema izredno pomembnima državama SIM na začetku svojega delovanja ni imela veliko stikov, čeprav je bilo v njiju po oceni Matice po 30.000 Slovencev.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s