Praznovanje 4. julija, ameriškega praznika -Dneva neodvisnosti.

Polhov Gradec 4.julij 1959

V današnjem (4. julij) lepem sončnem dnevu,, sem se spomnil na ameriški praznik – Dan neodvisnosti. Američani ga praznujejo že od 1777 leta neprekinjeno. Od leta 1938 je to plačan, dela prost dan za vse ameriške delavce. Ne vem če so bili zaradi njega kdaj razdvojeni. Istočasno pa sem se spomnil tudi na en drug praznik, ki smo ga 45 let slavili – Dan borca. Z razpadom skupne države Jugoslavije smo ga hitri prenehali častiti. Nikoli nisem razmišljal, kdaj neka meja, pa naj si bo to geografska ali časovna vpliva , da prenehamo z praznovanjem.

Poleti 1956 je bila na obisku v Sloveniji večja skupina ameriških izseljencev, ki so želeli proslaviti ameriški Dan neodvisnosti in so zaprosili SIM, da jim pomaga pri iskanju primernega prostora. Matica jim je svetovala lep in za ta letni čas primeren kraj v osrčju slovenskih gora – Kamniško Bistrico. In 4. julija so tako skupaj ; SIM in prireditveni odbor Slovencev iz ZDA, ki so ga sestavljali; Frank Česen, J.F. Durn, Erjavec, C. Stockel ter Okorn prvikrat organizirali »Ameriški piknik« To srečanje oziroma piknik lahko štejmo kot  prvo srečanje izseljencev, ki ga je od takrat dalje pa vse do leta 2010 organizirala Slovenska izseljenska matica.Organizacija in vzdušje na pikniku je bilo odlično.

In leta 1957 je nova skupina izseljencev iz ZDA že vedela, da bodo kot lojalni državljani ZDA  slovenskega rodu ameriški praznik Dan neodvisnosti praznovali v Sloveniji. In to se je tudi zgodilo; to pot na Polževem nad Višnjo goro. Dom in okolica je bila premajhna, da bi gostila vse ameriške rojake in njihove sorodnike iz Slovenije. Tudi to pot je bilo vzdušje enkratno. In kronisti tistega časa so že govorili o uspešnem » 2 Ameriškem pikniku » v Sloveniji.

4. julija 1958 je bilo v asi Ribno pri Bledu preko 150 ameriških izseljencev in več sto domačinov. Za zabavo je skrbel znani instrumentalni kvintet bratov Avsenik, slovenske narodne plese je izvajala domača folklorna skupina. V prireditvenem  odboru sedaj že tradicionalnega 3. ameriškega piknika so sodelovali rojaki; Vincent Pink, Mary  Matjašičeva iz Kalifornije, Ciril Rant iz Detroita, Frank in Mary Šerjak iz Detroita ter Frančaka Erdedck iz Chicaga. Tudi kaplje dežja, ki so , žal padale  niso mogle pregnati smeha in vriska ter dobre volje, ki je ta dan vladala v tem delu Gorenjske.

Polhov Gradec je bil 4.julija 1959 prizorišče 4. Ameriškega piknika, ki se ga je udeležilo preko 200 rojakov iz različnih predelov ZDA. Polega zabavnega dela so izseljenci bili deležni različnih sprejemov širom Slovenije. Na pikniku je bila tudi do sedaj največja skupina (128) rojakov iz ZDA (Slovenska dobrodelna zveza). Okoli tri tisoč ljudi se je zbralo 4.julija 1960 na 5.ameriškem Pikniku v Polhovem Gradcu. Z zanimanjem so poslušali govore posameznih predstavnikov izseljenskih organizacij, ki so poudarjali predvsem svoje presenečenje nad ogromnim gospodarskim napredkom Slovenije.Govorili so; Joseph Culkar , predsednik Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ), Camilus Zarnik, predsednik federacije društev SNPJ, John  Germ, predsednik Kranjsko – slovenske katoliške jednote, Josephina Zakrajšek, Predsednica Progresivnih Slovenk Amerika, Albina Novak, glavna tajnica  Slovenske ženske zveze, Donald Lotrich, član glavnega odbora SNPJ.

4. julija 1961 je bil organiziran tradicionalni  6.piknik za ameriške rojake v Postojni. Udeleženci piknika so si ogledali Postojnsko jamo, Predjamski grad ter lepo število ostalih prireditev. Na pikniku pa so prvikrat sodelovali v večjem številu slovenski rojaki iz Argentine.

4.julija 1962 je bil 7. ameriški piknik na Otočcu na Dolenjskem. Navkljub celodnevnemu deževju so v gradu nastopili; pevski zbor Dušan Jereb iz Novega mesta. Za njim so zapeli in zaigrali Adlešičani v narodnih nošah. Vztrajno je skrben za dobro voljo zabavni ansambel Boris Frank iz Ljubljane. Barve izseljencev so  zastopali : Tončka Simčič iz Floride, nekdanja solistka Glasbene matice iz Clevelanda.

Na uspešni licitaciji, ki sta jo vodila Vincent Pink iz Kalifornije in Mary Matjazich  iz los Angelesa so prodali veliko serce spleteno iz maslenega testa, ki ga je poklonila rojakinja Francis Vidmarjeva.

4. julija 1963 je bil na Otočcu pri Novem mestu organiziran že 8. »ameriški piknik«.

V to pot lepem vremenu se je piknika udeležilo preko 400 rojakov, največ iz ZDA, vsaj trikrat toliko pa njihovih prijateljev, sorodnikov in domačinov iz okolice. Organizatorji so se razveselili tudi številne udeležbe rojakov tudi iz Kanade in Francije. V  bogatem kultnem programu je sodelovala pevska skupina Franceta Marolta iz Ljubljane. Pela sta kar dva odlična okteta :Slovenski in Dolenjski. Ves čas pa je skrbem za prijetno razpoloženje ansambel Borisa Franka s svojimi »Krajnci«.

Tokrat je potrebno omeniti, da so istega leta podružnice Slovenske izseljenske matice organizirale podobne prireditve  v času , ko  je največ  izseljencev na obisku v različnih krajih Slovenije . Tega leta so bile take prireditve na Vrhniki, v Murski Soboti, Trbovljah in ZagorjuOsrednja prireditev za naše rojake v letu 1964 je bil že sedaj tradicionalen 8. izseljenski piknik, ki je bil organizirana 4. julija na Vinomeru nad Metliko. Udeležilo se ga je okoli tisoč ljudi, med njim je bilo skoraj petsto izseljencev. Poleg ameriških Slovencev in Hrvatov so  bili na pikniku tudi izseljenci in povratniki iz Mehike, Argentine in iz evropskih držav. Predstavniki hrvaške izseljenske matice so pripeljali na piknik tudi skupino Gradiščanskih Hrvatov.

Vseh teh osem,tako imenovanih “ameriških piknikov” je bilo v duhu ameriškega praznika. Povsod so se vile ameriške zastave. Angleščina se je prepletala s slovenskimi dialekti. Prisotni izseljenci se niso niti zavedali, da niso v ZDA , svoj praznika so slavili tako kot da bi bili doma. Po drugi strani pa so tudi domačini spoštovali njihov praznik in predvsem njihov odnos tako do stare domovine – Slovenije kot do nove – Amerike.

Od 1966 je na tovrstna srečanja začelo prihajati vedno več tudi slovenskih izseljencev iz ostalih delov sveta, tako da “Amerikanci” niso bili vedno v večini. Zato smo se na SIM odločili, da od tega leta dalje imenujemo ta srečanja z preprostim imenom – Izseljenski piknik. In tudi dan ni bil več 4. julij temveč prva sobota v juliju.

Po osamosvojitvi sem jih mnogokrat poslušal od kritikov Slovenske izseljenske matice , kako se nismo znebili jugoslovanskega vpliva ” leta in leta ste organizirali izseljenski piknik na dan jugoslovanskega Dneva borca.” Velikokrat sem se takim ljubiteljem Slovenije moral samo nasmehniti…..

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s