
V današnjem času, polnem neštetih možnosti komuniciranja; kot so različne oblike telekomunikacij, vse bolj raznovrstne družbene mreže , Skype, wibra, si ne moremo predstavljati, da ni bilo vedno tako. Težko si danes, v času ko je komuniciranje skorajda brezplačno, predstavljamo, da je še pred nepolnimi stotimi leti, to bil kar zajeten finančni izdatek. To so najbolj občutili izseljenci, ki so živeli širom sveta. Vedno so potrebovali informacije in stike. Pri tem so se posluževali različnih oblik.
V »kovčku« sem našel zanimivo fotografijo naših izseljencev na jugoslovanski ladji v New Yorka. Fotografija je bila posneta 19.5. 1953 leta. Res je, da bi lahko bila posneta tudi v drugih pristaniščih mest v katerem je živela naša skupnost. Spominjam se, da so podobne fotografije bile posnete tudi v Kanadi, Argentini, Avstraliji. Kakor koli , ta dan 19.maja je bila Nedelja. Večja skupina naših izseljencev jo je izkoristila za obisk jugoslovanske ladje, ki je priplula v New yorško pristanišče. Žal na fotografiji »Kostich photos » z Long Islanda N.Y. city ni navedeno ime ladje.
Na fotografiji nisem zasledil, meni znanega, Slovenca, čeprav so v tistem času v New Yorku živeli v glavnem Slovenci ( veliko jih je bilo iz Domžal) in Hrvatje ( v glavnem Dalmatinci). Bili pa so veseli in ne samo oni, verjetno je bilo tudi posadki ladje drago, da so gostili svoje rojake. Medsebojno informiranje je teklo hitro in gladko, zato so verjetno skrbele tudi steklenice vina, ki so razvidne na fotografiji.
Glede na to, da so bili obiskovalci iz kopnega praznično oblečeni predvidevam, da je bil obisk v naprej dobro pripravljen in da so s seboj prinesli buteljke kalifornijskega vina. Po drugi strani pa jim posadka ladje ni ostala dolžna in je obiskovalce dodobra založila s steklenicami vina iz svojih zalog.
Velika večina vprašanj se je začela: »Ali je kdo od vas iz……kraja?« oziroma »Ali poznaš, tega in tega?.« in »Kam je odšel, ta i in ta?….«