Na občnem zboru SIM 1964 je bila za predsednico SIM izvoljena Zima Vrščaj – Holly, ki je bila v SIM dejavna najprej kot tajnica, nato kot podpredsednica. Mesto predsednice SIM je opravljala od leta 1964 do 1968. Poleg tega se je dolga leta uspešno ukvarjala z izdajateljsko dejavnostjo in bila urednica publikacij SIM. Slovenski izseljenski koledar je urejala v letih 1958 do 1969, medtem ko je bila za revijo Rodna gruda zadolžena od leta 1961 do 1969.

Med svojim mandatom je obiskala slovenske izseljence v ZDA in se ob tej priložnosti udeležila konvencije Progresivnih Slovenk Amerike, skupaj s takratnim podpredsednikom SIM Tomom Brejcem pa je obiskala tudi slovenske izseljence v nekaterih mestih Zahodne Evrope.

Rodila se je v Trstu leta 1912, gimnazijo je končala v Mariboru, diplomirala pa na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V letih pred drugo svetovno vojno je poučevala na nekaterih slovenskih srednjih šolah. Leta 1941 je postala aktivistka NOB. Do konca okupacije je bila glavna urednica lista Naša žena v ilegali; pozneje je to delo nadaljevala tudi na osvobojenem ozemlju.

Po vojni je opravljala različne funkcije, nikoli pa se ni odpovedala svojemu uredniškemu delu na področju publicistike in mladinske literature. Še po vojni je nekaj let urejala Našo ženo, pozneje otroški list Ciciban ter revijo Otrok in družina. Bila je nosilka partizanske spomenice 1941. Kot književnica se je predstavila tudi z objavljenimi kratkimi zgodbami za otroke, ki so izšle v mladinskih listih in knjigah. Umrla je leta 1988 in je pokopana na ljubljanskih Žalah.

V tem obdobju se je začelo bistriti stališče SIM do najnovejših oblik izseljevanja, začasnega po naravi in številnega po obsegu.. Neposredno po občnem zboru leta 1964 je bila ustanovljena sekcijo za delo z zaposlenimi v tujini. To je bil prvi poizkus intenzivnega in organiziranega obravnavanja obširne problematike v zvezi z novimi migracijskimi procesi. Iz sekcije je izšla ,marsikatera pobuda, med drugimi tudi ta, da je nujno potrebno ustanoviti koordinacijsko telo za Slovenijo.

V januarski številki Rodne grude je izšla posebna prilogo s predpisi, ki zadevajo bivanje in zaposlitev v tujini ter vračanje v domovino. Podružnica v Murki Soboti je izdala poseben koledarček za občane, ki se zaposlujejo v tujini, zlasti v Avstriji.

Med izseljenci po Evropi, predvsem povojnimi in sezonci, je bilo zanimanje za prilogo Rodne grude »Informativni priročnik za Jugoslovane, zaposlene v tujini«, ki jo je SIM začeli izdajati leta 1982. V njem so bili obravnavani vsi pomembnejši predpisi, ki zadevajo bivanje in zaposlitev v tujini ter vračanje v domovino.Razen naročnikom smo jo pošiljali v večjem številu ( pet tisoč) tudi vsem predstavništvom SFRJ po Evropi.

Glede na , takrat v Sloveniji uveljavljeno stališče, da se SIM ukvarja zgolj z izseljenci, se je s časoma z problematiko zdomcev začela ukvarjati SZDL s svojimi občinskimi in mestnimi organizacijami. Tudi prej omenjeni »Informativni priročnik« je prerasel v revijo »Naš delavec«, ki sta jo skupaj izdajala takratna SZDL in Zveza socialističnih sindikatov .Leta 1987 se je preimenovala v »Našo Slovenijo« in je izhajala do leta 2002. Ves čas je bila namenjena zgolj obveščanju slovenskih državljanov na začasnem delu v tujini.

Pri založniški dejavnosti naj omenimo še poseben prospekt, ki ga je SIM izdali na 44 straneh in v nakladi 3050 izvodov. Prospekt je bil namenjen obiskovalcem v turistični sezoni in izven nje ter je vseboval vrsto fotografij, napotkov, informacij in oglasov.

 Ob zimski sezoni obiskov in vračanja delavcev na svoje domove so bili organizirani sestanki in pogovori, na katerih so delavci SIM pojasnjevali predpise in drugo, kar je bilo v zvezi z zaposlovanjem v tujini. To je bila istočasno priložnost za lokalne in druge organe ter organizacije, da so se neposredneje seznanili z raznimi vprašanji v zvezi z odhajanjem na delo v tujino. Omeniti je treba še zlasti živahno delo podružnice v Murski Soboti; Poleg Prekmurja smo take pogovore organizirali še v Ribnici na Dolenjskem in v Metliki. Na vseh tovrstnih sestankih je bilo v posameznem letu prisotnih cca 2000 ljudi.

Stike z izseljenci je SIM vzdrževala tudi preko pisem, v katerih so izseljence zanimali posamezni problemi, kot so vrnitev, lastnina v domovini, sorodniki in njihovo izseljevanje in podobno. SIM jim je predstavlja del njihove stare domovine, saj je bila več kot samo državni organ, bil je njihova organizacija, ker je ščitila njihove interese. SIM je tudi stalno opozarjala na nujnost dobrih stikov med SIM in diplomatsko konzularnimi predstavništvi v tistih državah, kjer žive slovenski izseljenci.

• SIM