
V »kovčku« sem našel (do sedaj) najstarejšo fotografijo. Izhaja iz leta 1904 ali 1905 leta. Avtor je neznan , na njej pa je vhod v prvo slovensko gostilno v Argentini. Gostilna je bila v ulici Reconquista , številka 1094. Danes je to najstrožji center Buenos Airesa, le nekaj sto metrov od morja. Seveda v tej ulici in na tej številki že davno ni več enonadstropne hiše v kateri je bila gostilna in tudi hotel. Ob parku San Martin pa še vedno stoji Bazilika Sacramento. Ko je gostilna delovala so se v njej, poleg Slovencev, zbirali tudi pripadniki ostalih narodov, nekoč velike Avstro-ogrske. Verjetno tudi ni slučaj, da je blizu ulice Reconquista danes tudi sedež Argentinskega direktorat za migracije. In kar je še pomembneje v okviru tega direktorata deluje tudi Muzej priseljevanja v Argentino. In kot bi usoda hotela , so prav tistega leta, ko je bila narejena fotografija začeli z deli za Hotel de Inmigrantes je bil zgrajen za sprejemanje, zagotavljanje storitev, nastanitev in razporeditev tisočem priseljencev, ki so prišli iz vsega sveta v Argentino.
Kompleks je bil sestavljen iz različnih paviljonov, namenjenih izkrcanju, namestitvi, administraciji, zdravstveni oskrbi, storitvam, nastanitvi in premestitvi priseljencev. Vsekakor je vreden ogleda. Nam , Slovencem pa je le prijetno pri srcu, da smo bili tudi mi del velike zgodbe o Argentinskem izseljenstvu.
Argentina je bila ena od držav novega sveta, ki je v obdobju množične emigracije sprejela največ priseljencev. Čeprav je bilo absolutno število priseljencev, ki so se v tej državi naselili med leti 1880 in 1930, manjše od tistih, ki so odšli v ZDA, je bila Argentina država, ki je imela najvišji delež tujcev v primerjavi s svojim prebivalstvom. skupaj. Po podatkih popisa iz leta 1914 so tretjino prebivalcev države sestavljali tujci.
Smo že bližje solkanskemu izseljencu hotelirju Fr. Škodniku, dejanem v Ljudskem odru
. Nekaj več kot 20 let pozneje, mislim.
Všeč mi jeVšeč mi je