Zgodovina SIM 17. del: Obiski izseljencev v Slovenijo – vse več in večkrat.

Franc Pirkovič2040

Za predsednika SIM je bil kot četrti predsednik ( za Tonetom Seliškarjem, Ivanom Regentom in Zimo Vrščaj) leta 1968 izvoljen Franc Pirkovič. V triletnem obdobju njegovega vodenja SIM se je število izseljencev, ki so prihajali v matično domovino na obisk, močno povečalo. Temu ustrezno se je večala potreba po razširjeni dejavnosti SIM, ki je v stari zasedbi komaj še dohajala nove želje in potrebe izseljencev. Franc Pirkovič je nove zahteve razumel in temu prilagodil tudi ustroj SIM; obdobje njegovega vodenja zato pomeni nov zagon in razmah.

Franc Pirkovič se je rodil leta 1914 v Šentjerneju na Dolenjskem. Gimnazijo je končal v Novem mestu, študij pa nadaljeval na ljubljanski univerzi, kjer ga je zatekla okupacija. Med drugo svetovno vojno je bil eden pomembnih organizatorjev NOB na Dolenjskem.

Po končani vojni je na Dunaju vodil jugoslovansko delegacijo za repatriacijo pri medzavezniškem okupacijskemu poveljstvu za Avstrijo, ki se je pozneje priključila jugoslovanski vojni misiji. Po vrnitvi v domovino je v času obnove postal predsednik takratnega ljudskega odbora v Novem mestu in se pri svojem delu pogosto srečeval tudi z izseljenskimi vprašanji. Pozneje je bil izvoljen za poslanca Skupščine Slovenije, zatem je bil imenovan za jugoslovanskega generalnega konzula v Celovcu, kjer se je ukvarjal predvsem z manjšinsko problematiko koroških Slovencev in tudi z vprašanji naših delavcev na Tirolskem. Bil je nosilec partizanske spomenice 1941. Umrl je leta 1989.

V zgodnjih sedemdesetih letih beležimo zlato dobo obiska slovenskih izseljenskih skupin v Sloveniji. Samo v letu 1972 je na primer obiskalo in nastopalo s samostojnimi koncerti kar šest narodnozabavnih ansamblov iz ZDA in eden iz Kanade (Ansambel bratov Vadnal, Benik-Buchner, All Stars, Veseli Slovenci, The Vanderes – vsi iz Clevelanda, Roman Possedi orchestra iz Chichaga, Narodno zabavni ansambel Veseli vandrovčki iz Mississauge in Zarja, najstarejši pevski zbor iz Clevelanda) in še mnoge druge skupine.

 

Skrb za negovanje slovenskega jezika je bila poleg obveščanja ena glavnih nalog SIM. Čim dlje ohraniti poznavanje slovenskega jezika je temelj dejavnosti SIM, hkrati pa je to tudi imperativ nadaljnjega razvoja slovenskih skupnosti po svetu.Negovanje slovenskega jezika pa je pomeni tudi obiskovanje matične dežele..

V več kot šest desetletiji dolgi aktivnosti SIM je bilo vloženih veliko naporov in aktivnosti za ohranitev uporabe slovenščine med Slovenci po svetu.Ni slučaj, da je bila prav SIM tista, ki je začela aktivnosti, iz katerih se je pozneje razvila sedaj že uveljavljena Poletna šola slovenskega jezika. Ta se je začela v Kranju, sedaj pa poteka v Ljubljani v okviru Filozofske fakultete.

 

Pirkovič daje priznanje pevovodju Wiblensenu2285

Skrb za negovanje slovenskega jezika je bila poleg obveščanja ena glavnih nalog SIM. Čim dlje ohraniti poznavanje slovenskega jezika je temelj dejavnosti SIM, hkrati pa je to tudi imperativ nadaljnjega razvoja slovenskih skupnosti po svetu.Negovanje slovenskega jezika pa je pomeni tudi obiskovanje matične dežele..

V več kot šest desetletiji dolgi aktivnosti SIM je bilo vloženih veliko naporov in aktivnosti za ohranitev uporabe slovenščine med Slovenci po svetu.Ni slučaj, da je bila prav SIM tista, ki je začela aktivnosti, iz katerih se je pozneje razvila sedaj že uveljavljena Poletna šola slovenskega jezika. Ta se je začela v Kranju, sedaj pa poteka v Ljubljani v okviru Filozofske fakultete.

SIM je za tiste, ki se niso mogli udeležiti vsakoletne Poletne šole, organizirala tečaje slovenskega jezika med slovenskimi izseljenci. Tako je učiteljica slovenskega jezika Majda Papež trikrat poučevala slovenščino v Argentini. Samo v letu 1989 je tečaj slovenskega jezika zaključilo 45 učencev, ki so bili razdeljeni na šest skupin. Posledice takega tečaja so bile večplastne in v vsakem pogledu koristne: udeleženci tečaja v Argentini so začeli izdajati mesečno glasilo Mali glas. Podobne tečaje smo organizirali tudi med Slovenci v ZDA, Braziliji in Urugvaju.

SIM si je prizadevala, da bi te občasne, vendar zelo koristne oblike zamenjali z dolgotrajnejšimi sistemskimi rešitvami. Zato smo si nekaj let prizadevali, da smo lahko leta 1989 dosegli odprtje lektorata slovenskega jezika na Macquarie University v Sydneyu.

Šolam slovenskega jezika pri slovenskih društvih je SIM pomagala v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi. Pošiljali jim je učno literaturo, društvu Triglav v Buenos Airesu pa podarili fotolaboratorij, ki smo ga kupili s sredstvi sponzorjev.

 

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s