Minilo je že več kot petdeset let, ko so leta 1968 slovenski izseljenci iz ZDA postavili spomenik »narodnim junakom«. Idejo oziroma pobudo za spomenik, ki stoji pred osnovno šolo v Baču pri Knežaku, je dal izseljenec Jack Tomšič iz Clevelanda v ZDA, ki je bil doma iz teh krajev. O njem, kot delavskemu pesniku sem v »kovčku« že pisal, ko sem opisoval njegovo knjigo pesmi »Človeku pojem« ( Ljubljana 1969 ).
Za spomenik Miroslavu Vilharju, Alojzu Valenčiču in Tonetu Tomšiču delo Vlaste Barage, so rojaki v ZDA zbrali preko 1000 ameriških dolarjev. Jack Tomšič je bil ponosen, ker so pri nabiralni akciji sodelovali, ne samo Notranjci ampak vsi slovenski rojaki v Clevelandu in okolici. Čeprav so živeli daleč proč od Slovenije so znali ceniti, kaj so ti trije možje naredili oziroma kako so se žrtvovali za pravice vsega slovenskega naroda.
Miroslav Vilhar je bil znan pesnik in pisatelj, ki je prebival na bližnjem gradu Kalce pri Pivki, prej Šempeter na Notranjskem. Mnoge njegove pesmi so ponarodele. Skupno s Franom Levstikom je izdajal list Naprej, ki je bil znan po svoji borbenosti in zavzemanju za narodnostne pravice Slovencev. Zaradi vsebine lista je moral Vilhar za nekaj časa celo v zapor.
Alojz Valenčič, nečak bivšega tovarnarja na Baču je bil znan narodnjak in član tajne protifašistične organizacije TIGR. Italijani so to organizacijo odkrili in štiri mlade organizatorje, med njim tudi Alojza Valenčiča septembra 1930 ustrelili v Bazovici pri Trstu.
Čez nekaj dni se bomo spomnili nanj in na njegove tri somišljenike, ki so dali življenje za obstoj slovenskega naroda v tem delu Evrope. Poleg, njim namenjenega, osrednjega spomenika na bazoviški gmajni in spominski plošči pred ljubljansko univerzo se bomo tudi ob tem spomeniku v Baču poklonili Alojzu Valenčiču in njegovemu delu.
Tone Tomšič je mladost preživel na Baču, kasneje pa je deloval v Ljubljani, kjer je bil eden izmed prvih organizatorjev odpora porti italijanskim okupatorjem. Zato so ga Italijani leta 1942 ustrelili v Gramozni jami v Ljubljani.
Jack Tomšič je v sovi pobudi za postavitev spomenika zapisal: »Vsi trije so bili veliki in nepozabni Slovenci, ki so se vedno odzvali klicu naroda. Ali ni več kot prav, da jih ne pozabimo. S tem, da jim postavimo spomenik, bo to naše skromno plačilo in dokaz naše zavednosti in hvaležnosti za njihova dela in žrtve. Prav sedaj, ko tam gradijo novo šolo za okoliške vasi, bi bilo primerno, da pred šolo stoji tudi spomenik«. Jack Tomšič si je želel, da bi se zbiranju prispevkov pridružili tudi rojaki iz drugih dežel, ki živijo razkropljeni na vseh koncih sveta.
Ker je pobuda prišla prav iz izseljenskih vrst, ki radi obiskujejo domače kraje, so se tudi odločili, da so se prispevki zbirali v Ilirski Bistrici, na ekspozituri kreditne banke Koper – sklad za gradnjo spomenika.
Pobuda je uspela in pred osnovno šolo v Baču pri Knežaku stoji lep spomenik, kot zahvala trem rodoljubom iz teh krajev in istočasno kot vzpodbuda mladim rodovom, da ni ničesar pretežko za ohranitev svobode.
Kovček 